Page 22 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 22
o manj zahtevne spretnosti. Druga vprašanja so od učencev zahtevala, da razvijejo in
napišejo nekoliko daljši odgovor, kar omogoča merjenje širšega znanja in spretnosti. Pri
teh vprašanjih je razpon sprejemljivih odgovorov širši, vrednotenje oziroma kodiranje pa
je bolj zapleteno in lahko vsebuje tudi kode za delno pravilne odgovore (ur. Repež in Štra-
us, 2007).
Enako kot v preteklih ciklih, tudi v raziskavi PISA 2012 posamezen dijak ni reševal
vseh nalog. Naloge s področja matematike, branja in naravoslovja so bile razdeljene v 13
sklopov (7 matematičnih, 3 naravoslovne in 3 bralne), vsak delovni zvezek pa zajema 4
sklope. Za vsak skop se predvideva 30 minut reševanja.
Naloge v raziskavi PISA 2012 so sestavljene iz uvodnega besedila (vezano besedilo, ne-
vezano besedilo, tabela, graf ipd.), ki mu sledi določeno število vprašanj, povezanih z uvo-
dnim besedilom. Ta pristop dopušča bolj poglobljena vprašanja, kot če bi se vsako vpraša-
nje navezovalo na novo vsebino. Taka postavitev nalog učencem omogoča, da se poglobijo
v gradivo, s katerim nato lahko merimo različne vidike znanja in spretnosti (ur. Repež in
Štraus, 2007).
Naloge, ki so bile izbrane in vključene v raziskavo PISA, predstavljajo široko paleto
zahtevnosti, katere namen je približati se raznovrstnim sposobnostim dijakov, ki sodelu-
jejo v raziskavi. Poleg tega so vse glavne kategorije ugotavljanja bralne pismenosti (bralna
situacija, oblika besedila in vidik oz. proces bralne pismenosti) predstavljene v obliki na-
log različnih zahtevnostnih stopenj. Naloge, ki so bile izbrane in vključene v raziskoval-
ni instrumentarij, temeljijo na ujemanju z izhodiščnimi kategorijami in njihovimi merski-
mi značilnostmi.
Poleg tega je bila raven branja, ki je zahtevana, da bi dijaki lahko uspešno reševali na-
loge, dobro premišljena v času razvijanja in izbiranja nalog. Prav tako so strokovnjaki pa-
zili, da so se v nalogah izognili tistim kontekstom, ki bi lahko povzročili pristranskost na
kulturnem področju, zato so izbor preverili z nacionalnimi izvajalci raziskave. Tudi pre-
vajanje nalog v številne jezike je bilo izvedeno pazljivo, upoštevaje povratno prevajanje in
druge protokole.
Dosežke dijakov na posameznih nalogah v raziskavi PISA uvrščamo na t. i. lestvico
bralne pismenosti (glej sliko 2), s povprečjem 500 in standardnim odklonom 100 za vsa tri
merjena področja. To pomeni, da dve tretjini učencev v državah OECD dosegata rezultat
med 400 in 600 točkami.
22
napišejo nekoliko daljši odgovor, kar omogoča merjenje širšega znanja in spretnosti. Pri
teh vprašanjih je razpon sprejemljivih odgovorov širši, vrednotenje oziroma kodiranje pa
je bolj zapleteno in lahko vsebuje tudi kode za delno pravilne odgovore (ur. Repež in Štra-
us, 2007).
Enako kot v preteklih ciklih, tudi v raziskavi PISA 2012 posamezen dijak ni reševal
vseh nalog. Naloge s področja matematike, branja in naravoslovja so bile razdeljene v 13
sklopov (7 matematičnih, 3 naravoslovne in 3 bralne), vsak delovni zvezek pa zajema 4
sklope. Za vsak skop se predvideva 30 minut reševanja.
Naloge v raziskavi PISA 2012 so sestavljene iz uvodnega besedila (vezano besedilo, ne-
vezano besedilo, tabela, graf ipd.), ki mu sledi določeno število vprašanj, povezanih z uvo-
dnim besedilom. Ta pristop dopušča bolj poglobljena vprašanja, kot če bi se vsako vpraša-
nje navezovalo na novo vsebino. Taka postavitev nalog učencem omogoča, da se poglobijo
v gradivo, s katerim nato lahko merimo različne vidike znanja in spretnosti (ur. Repež in
Štraus, 2007).
Naloge, ki so bile izbrane in vključene v raziskavo PISA, predstavljajo široko paleto
zahtevnosti, katere namen je približati se raznovrstnim sposobnostim dijakov, ki sodelu-
jejo v raziskavi. Poleg tega so vse glavne kategorije ugotavljanja bralne pismenosti (bralna
situacija, oblika besedila in vidik oz. proces bralne pismenosti) predstavljene v obliki na-
log različnih zahtevnostnih stopenj. Naloge, ki so bile izbrane in vključene v raziskoval-
ni instrumentarij, temeljijo na ujemanju z izhodiščnimi kategorijami in njihovimi merski-
mi značilnostmi.
Poleg tega je bila raven branja, ki je zahtevana, da bi dijaki lahko uspešno reševali na-
loge, dobro premišljena v času razvijanja in izbiranja nalog. Prav tako so strokovnjaki pa-
zili, da so se v nalogah izognili tistim kontekstom, ki bi lahko povzročili pristranskost na
kulturnem področju, zato so izbor preverili z nacionalnimi izvajalci raziskave. Tudi pre-
vajanje nalog v številne jezike je bilo izvedeno pazljivo, upoštevaje povratno prevajanje in
druge protokole.
Dosežke dijakov na posameznih nalogah v raziskavi PISA uvrščamo na t. i. lestvico
bralne pismenosti (glej sliko 2), s povprečjem 500 in standardnim odklonom 100 za vsa tri
merjena področja. To pomeni, da dve tretjini učencev v državah OECD dosegata rezultat
med 400 in 600 točkami.
22
