Page 29 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 29
AAC), zdaj omogočajo merjenje bralne spretnosti odraslih neposredno, torej ne zgolj
na podlagi ravni njihove izobrazbe. Na podlagi teh raziskav lahko zanesljiveje sklepamo
o povezavi med človeškim kapitalom in gospodarsko rastjo v neki državi. V neki novejši
študiji je več kanadskih ekonomistov analiziralo povezave med stopnjo pismenosti in go-
spodarsko uspešnostjo na daljši rok. Odkrili so, da je povprečna stopnja pismenosti pre-
bivalstva neke države boljši pokazatelj gospodarske rasti kot dosežena stopnja izobrazbe
(Coulombe et al., 2004).
Pomembnost elektronskih besedil
Dobra bralna pismenost ni ključna samo za odkrivanje svetov v tiskanih besedilih,
temveč tudi v elektronskih, ki postajajo vse pomembnejši del čtiva učencev in odraslih.
Leta 2007 je skoraj 1,5 milijarde ljudi oziroma petina svetovnega prebivalstva bralo na
spletu (International Telecommunications Union leta 2009). Rast uporabe interneta se je
v zadnjem času upočasnila, najbolj pa je narasla v zadnjih petih letih – hitrost rasti se si-
cer zelo razlikuje glede na lokacijo (Svetovna banka leta 2007). Te razlike niso zgolj geo-
grafske, temveč tudi družbene in ekonomske. V vseh državah je raba interneta tesno pove-
zana s socialno-ekonomskim statusom in izobrazbo (Sweets in Meates, 2004). Vendar pa
uporaba računalnikov ni rezervirana le za določeno socialno in ekonomsko skupino. Raz-
iskava The Adult Literacy and Life Skills Survey (OECD in STATCAN, 2005) se je ukvar-
jala z uporabo računalnika pri različnih poklicih v sedmih državah oziroma regijah. Med-
tem ko računalnik na delovnem mestu najbolj intenzivno uporabljajo strokovnjaki, kot so
znanstveniki in računalničarji, ga v službi uporabljajo tudi delavci v pisarnah in pri delu
s strankami. Uporaba računalnika se torej vse bolj pričakuje od najrazličnejših poklicev.
Tudi zunaj delovnega okolja ima računalniška tehnologija vedno večjo vlogo v zasebnem,
družbenem in državljanskem življenju. Dostopanje do informacij preko računalnika, pri-
ključenega na internet, postaja norma, če želimo biti obveščeni in vključeni v družbo. S
tem, ko posamezniki prevzemajo večjo odgovornost za svoje odločitve v zvezi z zdravjem,
upokojitvijo in financami, postajajo te tehnologije vse pomembnejši vir informacij. Tisti,
ki imajo dostop do interneta in ga znajo uporabljati, bodo verjetneje ozaveščeni pacienti,
ki se o svoji zdravstveni oskrbi odločajo na podlagi zbranih informacij, aktivni državljani,
ki uporabljajo elektronsko pošto za vplivanje na odločitve državnih uradnikov ali za mo-
biliziranje enako mislečih volivcev, ter pripadniki virtualnih skupnosti, ki preko spletnih
podpornih skupin uporabljajo instantno sporočanje in forume za komuniciranje s posa-
mezniki različnih družbenih razredov, ras in generacij (Pew Internet and American Life
Project, 2005). Za branje tiskanih in elektronskih besedil so sicer v veliki meri potrebne
29
na podlagi ravni njihove izobrazbe. Na podlagi teh raziskav lahko zanesljiveje sklepamo
o povezavi med človeškim kapitalom in gospodarsko rastjo v neki državi. V neki novejši
študiji je več kanadskih ekonomistov analiziralo povezave med stopnjo pismenosti in go-
spodarsko uspešnostjo na daljši rok. Odkrili so, da je povprečna stopnja pismenosti pre-
bivalstva neke države boljši pokazatelj gospodarske rasti kot dosežena stopnja izobrazbe
(Coulombe et al., 2004).
Pomembnost elektronskih besedil
Dobra bralna pismenost ni ključna samo za odkrivanje svetov v tiskanih besedilih,
temveč tudi v elektronskih, ki postajajo vse pomembnejši del čtiva učencev in odraslih.
Leta 2007 je skoraj 1,5 milijarde ljudi oziroma petina svetovnega prebivalstva bralo na
spletu (International Telecommunications Union leta 2009). Rast uporabe interneta se je
v zadnjem času upočasnila, najbolj pa je narasla v zadnjih petih letih – hitrost rasti se si-
cer zelo razlikuje glede na lokacijo (Svetovna banka leta 2007). Te razlike niso zgolj geo-
grafske, temveč tudi družbene in ekonomske. V vseh državah je raba interneta tesno pove-
zana s socialno-ekonomskim statusom in izobrazbo (Sweets in Meates, 2004). Vendar pa
uporaba računalnikov ni rezervirana le za določeno socialno in ekonomsko skupino. Raz-
iskava The Adult Literacy and Life Skills Survey (OECD in STATCAN, 2005) se je ukvar-
jala z uporabo računalnika pri različnih poklicih v sedmih državah oziroma regijah. Med-
tem ko računalnik na delovnem mestu najbolj intenzivno uporabljajo strokovnjaki, kot so
znanstveniki in računalničarji, ga v službi uporabljajo tudi delavci v pisarnah in pri delu
s strankami. Uporaba računalnika se torej vse bolj pričakuje od najrazličnejših poklicev.
Tudi zunaj delovnega okolja ima računalniška tehnologija vedno večjo vlogo v zasebnem,
družbenem in državljanskem življenju. Dostopanje do informacij preko računalnika, pri-
ključenega na internet, postaja norma, če želimo biti obveščeni in vključeni v družbo. S
tem, ko posamezniki prevzemajo večjo odgovornost za svoje odločitve v zvezi z zdravjem,
upokojitvijo in financami, postajajo te tehnologije vse pomembnejši vir informacij. Tisti,
ki imajo dostop do interneta in ga znajo uporabljati, bodo verjetneje ozaveščeni pacienti,
ki se o svoji zdravstveni oskrbi odločajo na podlagi zbranih informacij, aktivni državljani,
ki uporabljajo elektronsko pošto za vplivanje na odločitve državnih uradnikov ali za mo-
biliziranje enako mislečih volivcev, ter pripadniki virtualnih skupnosti, ki preko spletnih
podpornih skupin uporabljajo instantno sporočanje in forume za komuniciranje s posa-
mezniki različnih družbenih razredov, ras in generacij (Pew Internet and American Life
Project, 2005). Za branje tiskanih in elektronskih besedil so sicer v veliki meri potrebne
29
