Page 24 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 24
nj, ki jih je dijak pravilno odgovoril. Enotna lestvica (glej spodaj; prirejeno po Turner,
2009) tako prikazuje odnos med težavnostjo vprašanj in uspešnostjo reševalca le-teh. Ker
lestvica zajema težavnost vsakega vprašanja, je na podlagi tega možno določiti tudi nivo
bralnega znanja, ki ga vprašanje zahteva, in znanje, ki ga ima dijak.
Na podlagi uspešnosti dijaka na testu lahko tako predvidevamo, katera vprašanja bo
rešil uspešno. Dijak bo najverjetneje pravilno odgovoril na vprašanja, ki se nahajajo na ali
pod ravnjo pismenosti, na katero se uvršča na lestvici. Nasprotno pa je manjša verjetnost,
da bo pravilno odgovoril na vprašanja, ki se nahajajo nad to ravnjo. Višja kot je raven bral-
ne pismenosti dijaka na lestvici v primerjavi s točko, na kateri se nahaja vprašanje, več ima
možnosti, da bo nanj pravilno odgovoril, in obratno.
V nadaljevanju ravni bralne pismenosti podrobneje opisujemo (povzeto po Nacional-
nem poročilu raziskave PISA 2009). Kot je razbrati iz Tabele 2, dosega najvišjo raven bral-
ne pismenosti v Sloveniji v povprečju 0,3 % dijakov. Odstotek z nižanjem zahtevnosti bral-
nih nalog narašča, je pa v Sloveniji vseskozi nižji od povprečja držav OECD. V raziskavi
PISA 2009 je najvišji odstotek dijakov dosegalo 2. ali 3. raven bralne pismenosti.
Tabela 2: Opis ravni bralne pismenosti
6 Naloge te ravni običajno od bralca zahtevajo večkratno izpeljavo podrobnih in natančnih sklepov in primer-
jav. Učenec mora izkazati dobro razumevanje, kar lahko vključuje tudi povezovanje informacij iz več besedil
hkrati. Naloge lahko od učenca zahtevajo, da ob prisotnosti močnih distraktorjev procesira neznane ideje in
da oblikuje abstraktne kategorije za interpretacijo. Naloge razmišljanja o… in vrednotenja od učenca zah-
tevajo, da postavlja hipoteze ali kritično ovrednoti zahtevno besedilo nepoznane teme po več kriterijih ali vidi-
kih, s čimer pokaţe razumevanje in zna prebrano uporabiti na višji ravni. Pomembna pogoja za iskanje in do-
stopanje do informacij na tej ravni sta natančna analiza in pozornost za manj opazne podrobnosti v besedilu.
To raven dosega 0,3 % slovenskih učencev in v povprečju 0,8% učencev iz držav OECD.
5 Naloge te ravni, ki se nanašajo na priklic informacij, od bralca zahtevajo, da poišče in organizira več koščkov
informacije, pri čemer sklepajo o pomembnosti informacije v besedilu. Naloge razmišljanja o… in vredno-
tenja od učenca zahtevajo kritično ovrednotenje ali oblikovanje hipotez, pri čemer mora uporabiti specifič-
no znanje. Tako interpretativne naloge kot naloge refleksije zahtevajo podrobno razumevanje besedila, katere
vsebina ali oblika sta učencem neznana. Naloge te ravni običajno vključujejo obdelavo pojmov (konceptov), ki
so nasprotni pričakovanim.
To raven dosega 5 % slovenskih učencev in v povprečju 8% učencev iz držav OECD.
4 Naloge te ravni, ki vključujejo priklic informacij, zahtevajo od bralca, da poišče in organizira več delčkov infor-
macije. Nekatere interpretativne naloge zahtevajo razlago pomena odtenkov v posameznih delih besedila z vi-
dika sporočila besedila kot celote. Druge naloge z razlaganjem in pojasnjevanjem zahtevajo razumevanje in
uporabo kategorij v neznanih situacijah. Naloge refleksije od učencev zahtevajo uporabo formalnega ali splo-
šnega znanja, da lahko oblikujejo hipoteze ali kritično ovrednotijo besedilo. Učenci morajo pokazati pravilno
razumevanje daljšega ali kompleksnega besedila, katerega vsebina ali oblika sta lahko neznani.
To raven dosega 24 % slovenskih učencev in v povprečju 28% učencev iz držav OECD.
24
2009) tako prikazuje odnos med težavnostjo vprašanj in uspešnostjo reševalca le-teh. Ker
lestvica zajema težavnost vsakega vprašanja, je na podlagi tega možno določiti tudi nivo
bralnega znanja, ki ga vprašanje zahteva, in znanje, ki ga ima dijak.
Na podlagi uspešnosti dijaka na testu lahko tako predvidevamo, katera vprašanja bo
rešil uspešno. Dijak bo najverjetneje pravilno odgovoril na vprašanja, ki se nahajajo na ali
pod ravnjo pismenosti, na katero se uvršča na lestvici. Nasprotno pa je manjša verjetnost,
da bo pravilno odgovoril na vprašanja, ki se nahajajo nad to ravnjo. Višja kot je raven bral-
ne pismenosti dijaka na lestvici v primerjavi s točko, na kateri se nahaja vprašanje, več ima
možnosti, da bo nanj pravilno odgovoril, in obratno.
V nadaljevanju ravni bralne pismenosti podrobneje opisujemo (povzeto po Nacional-
nem poročilu raziskave PISA 2009). Kot je razbrati iz Tabele 2, dosega najvišjo raven bral-
ne pismenosti v Sloveniji v povprečju 0,3 % dijakov. Odstotek z nižanjem zahtevnosti bral-
nih nalog narašča, je pa v Sloveniji vseskozi nižji od povprečja držav OECD. V raziskavi
PISA 2009 je najvišji odstotek dijakov dosegalo 2. ali 3. raven bralne pismenosti.
Tabela 2: Opis ravni bralne pismenosti
6 Naloge te ravni običajno od bralca zahtevajo večkratno izpeljavo podrobnih in natančnih sklepov in primer-
jav. Učenec mora izkazati dobro razumevanje, kar lahko vključuje tudi povezovanje informacij iz več besedil
hkrati. Naloge lahko od učenca zahtevajo, da ob prisotnosti močnih distraktorjev procesira neznane ideje in
da oblikuje abstraktne kategorije za interpretacijo. Naloge razmišljanja o… in vrednotenja od učenca zah-
tevajo, da postavlja hipoteze ali kritično ovrednoti zahtevno besedilo nepoznane teme po več kriterijih ali vidi-
kih, s čimer pokaţe razumevanje in zna prebrano uporabiti na višji ravni. Pomembna pogoja za iskanje in do-
stopanje do informacij na tej ravni sta natančna analiza in pozornost za manj opazne podrobnosti v besedilu.
To raven dosega 0,3 % slovenskih učencev in v povprečju 0,8% učencev iz držav OECD.
5 Naloge te ravni, ki se nanašajo na priklic informacij, od bralca zahtevajo, da poišče in organizira več koščkov
informacije, pri čemer sklepajo o pomembnosti informacije v besedilu. Naloge razmišljanja o… in vredno-
tenja od učenca zahtevajo kritično ovrednotenje ali oblikovanje hipotez, pri čemer mora uporabiti specifič-
no znanje. Tako interpretativne naloge kot naloge refleksije zahtevajo podrobno razumevanje besedila, katere
vsebina ali oblika sta učencem neznana. Naloge te ravni običajno vključujejo obdelavo pojmov (konceptov), ki
so nasprotni pričakovanim.
To raven dosega 5 % slovenskih učencev in v povprečju 8% učencev iz držav OECD.
4 Naloge te ravni, ki vključujejo priklic informacij, zahtevajo od bralca, da poišče in organizira več delčkov infor-
macije. Nekatere interpretativne naloge zahtevajo razlago pomena odtenkov v posameznih delih besedila z vi-
dika sporočila besedila kot celote. Druge naloge z razlaganjem in pojasnjevanjem zahtevajo razumevanje in
uporabo kategorij v neznanih situacijah. Naloge refleksije od učencev zahtevajo uporabo formalnega ali splo-
šnega znanja, da lahko oblikujejo hipoteze ali kritično ovrednotijo besedilo. Učenci morajo pokazati pravilno
razumevanje daljšega ali kompleksnega besedila, katerega vsebina ali oblika sta lahko neznani.
To raven dosega 24 % slovenskih učencev in v povprečju 28% učencev iz držav OECD.
24
