Page 25 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 25
Naloge te ravni zahtevajo od bralca, da z vidika več pogojev poišče in v nekaterih primerih prepozna odnos
med različnimi delčki informacije. Naloge interpretacije od učenca zahtevajo,da poveţe in sestavi več različnih
delov besedila, da lahko prepozna vodilno idejo, da razume odnose ali oblikuje pomen besede ali fraze. Učenci
morajo pri primerjavi in kategorizaciji upoštevati različne značilnosti. Pogosto iskana informacija v besedilu ni
dobro opazna ali pa je v besedilu več motečih informacij ali drugih ovir, kot so npr. ideje, nasprotne pričakova-
njem, ali pa negativno zapisane ideje. Naloge refleksije od učenca zahtevajo povezovanje, primerjanje in razla-
ge ali pa vrednotenje določene značilnosti besedila. Nekatere naloge refleksije od učenca zahtevajo, da pokaţe
globlje razumevanje besedila v povezavi s splošnim, vsakdanjim znanjem. Druge naloge te ravni ne zahtevajo
podrobnega razumevanja besedila, temveč uporabo bolj ali manj splošnega znanja.
To raven dosega 53 % slovenskih učencev in v povprečju 57% učencev iz držav OECD.
2 Nekatere naloge te ravni od učenca zahtevajo, da poišče eno ali več informacij, pri čemer mora sklepati in upo-
števati različne pogoje. Druge naloge zahtevajo prepoznavanje vodilnih idej besedila, razumevanje odnosov ali
oblikovanje pomena znotraj omejenega dela besedila, ko informacija ni očitna in je potrebno sklepanje na niţji
ravni. Naloge na tej ravni lahko vključujejo primerjave na podlagi ene značilnosti besedila. Naloga refleksije na
tej ravni od učenca zahteva primerjavo ali več povezovanj med informacijami iz besedila ter lastnim znanjem
in izkušnjami.
To raven dosega 79 % slovenskih učencev in v povprečju 81% učencev iz držav OECD.
1a Naloge te ravni od učenca zahtevajo, da poišče eno ali več neodvisnih informacij, ki so v besedilu jasno zapisa-
ne, da prepozna vodilno temo besedila oz. avtorjev namen na znanem področju ali da oblikuje preprosto po-
vezavo med informacijami iz besedila in splošnim, vsakdanjim življenjem. Običajno so informacije v besedilu
jasno prepoznavne, motečih informacij je zelo malo ali pa jih ni. Učenec dobi jasna navodila o presoji pomemb-
nih dejavnikov v nalogi in besedilu samem.
To raven dosega 94 % slovenskih učencev in v povprečju 94% učencev iz držav OECD.
1b Naloge te ravni od učenca zahtevajo, da poišče informacijo, ki je v kratkem in sintaktično preprostem besedi-
lu z znano situacijo in znano obliko besedila (npr. pripoved, seznam) jasno in očitno podana. V besedilu so po-
gosta ponavljanja posamezne informacije, slike ali znanih simbolov, kar učencu dodatno pomaga pri reševanju
naloge. Zavajajočih informacij praktično ni. V nalogah, ki zahtevajo razlago, mora učenec najti preproste po-
vezave v besedilu, ki so bliţe informaciji, ki jo mora razločiti.
To raven dosega 99 % slovenskih učencev in v povprečju 99% učencev iz držav OECD.
Kontinuiteta in spremembe v izhodiščih merjenja bralne
pismenosti
Bralna pismenost je bila glavno področje merjenja v prvem ciklu raziskave PISA (PISA
2000). V četrtem ciklu raziskave (PISA 2009) je postala prvo od področij, ki jim je bila po-
novno namenjena glavna pozornost, zato je bilo treba v celoti pregledati njena izhodišča
in dodatno razviti instrumente, iz katerih je sestavljena.
Izvirna izhodišča merjenja bralne pismenosti za raziskavo PISA so nastala za potre-
be cikla PISA 2000 (od l. 1998 do l. 2001), in sicer s procesom grajenja konsenza, v kate-
rega so bili vključeni strokovnjaki za branje, izbrani s strani sodelujočih držav, ter sveto-
valne skupine raziskave PISA 2000. Opredelitev bralne pismenosti je nastala deloma na
podlagi raziskav IEA Reading Literacy Study (1992) in International Adult Literacy Su-
25
med različnimi delčki informacije. Naloge interpretacije od učenca zahtevajo,da poveţe in sestavi več različnih
delov besedila, da lahko prepozna vodilno idejo, da razume odnose ali oblikuje pomen besede ali fraze. Učenci
morajo pri primerjavi in kategorizaciji upoštevati različne značilnosti. Pogosto iskana informacija v besedilu ni
dobro opazna ali pa je v besedilu več motečih informacij ali drugih ovir, kot so npr. ideje, nasprotne pričakova-
njem, ali pa negativno zapisane ideje. Naloge refleksije od učenca zahtevajo povezovanje, primerjanje in razla-
ge ali pa vrednotenje določene značilnosti besedila. Nekatere naloge refleksije od učenca zahtevajo, da pokaţe
globlje razumevanje besedila v povezavi s splošnim, vsakdanjim znanjem. Druge naloge te ravni ne zahtevajo
podrobnega razumevanja besedila, temveč uporabo bolj ali manj splošnega znanja.
To raven dosega 53 % slovenskih učencev in v povprečju 57% učencev iz držav OECD.
2 Nekatere naloge te ravni od učenca zahtevajo, da poišče eno ali več informacij, pri čemer mora sklepati in upo-
števati različne pogoje. Druge naloge zahtevajo prepoznavanje vodilnih idej besedila, razumevanje odnosov ali
oblikovanje pomena znotraj omejenega dela besedila, ko informacija ni očitna in je potrebno sklepanje na niţji
ravni. Naloge na tej ravni lahko vključujejo primerjave na podlagi ene značilnosti besedila. Naloga refleksije na
tej ravni od učenca zahteva primerjavo ali več povezovanj med informacijami iz besedila ter lastnim znanjem
in izkušnjami.
To raven dosega 79 % slovenskih učencev in v povprečju 81% učencev iz držav OECD.
1a Naloge te ravni od učenca zahtevajo, da poišče eno ali več neodvisnih informacij, ki so v besedilu jasno zapisa-
ne, da prepozna vodilno temo besedila oz. avtorjev namen na znanem področju ali da oblikuje preprosto po-
vezavo med informacijami iz besedila in splošnim, vsakdanjim življenjem. Običajno so informacije v besedilu
jasno prepoznavne, motečih informacij je zelo malo ali pa jih ni. Učenec dobi jasna navodila o presoji pomemb-
nih dejavnikov v nalogi in besedilu samem.
To raven dosega 94 % slovenskih učencev in v povprečju 94% učencev iz držav OECD.
1b Naloge te ravni od učenca zahtevajo, da poišče informacijo, ki je v kratkem in sintaktično preprostem besedi-
lu z znano situacijo in znano obliko besedila (npr. pripoved, seznam) jasno in očitno podana. V besedilu so po-
gosta ponavljanja posamezne informacije, slike ali znanih simbolov, kar učencu dodatno pomaga pri reševanju
naloge. Zavajajočih informacij praktično ni. V nalogah, ki zahtevajo razlago, mora učenec najti preproste po-
vezave v besedilu, ki so bliţe informaciji, ki jo mora razločiti.
To raven dosega 99 % slovenskih učencev in v povprečju 99% učencev iz držav OECD.
Kontinuiteta in spremembe v izhodiščih merjenja bralne
pismenosti
Bralna pismenost je bila glavno področje merjenja v prvem ciklu raziskave PISA (PISA
2000). V četrtem ciklu raziskave (PISA 2009) je postala prvo od področij, ki jim je bila po-
novno namenjena glavna pozornost, zato je bilo treba v celoti pregledati njena izhodišča
in dodatno razviti instrumente, iz katerih je sestavljena.
Izvirna izhodišča merjenja bralne pismenosti za raziskavo PISA so nastala za potre-
be cikla PISA 2000 (od l. 1998 do l. 2001), in sicer s procesom grajenja konsenza, v kate-
rega so bili vključeni strokovnjaki za branje, izbrani s strani sodelujočih držav, ter sveto-
valne skupine raziskave PISA 2000. Opredelitev bralne pismenosti je nastala deloma na
podlagi raziskav IEA Reading Literacy Study (1992) in International Adult Literacy Su-
25
