Page 28 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 28
a miselne procese (Olson, 1994), poleg tega pa oblikuje naš način razmišljanja. Uspe-
šnost pri bralni pismenosti ni zgolj podlaga za uspešnost pri drugih predmetih znotraj iz-
obraževalnega sistema, temveč tudi pogoj za uspešno udeležbo v večini življenjskih situacij
v odrasli dobi (Cunningham in Stanovich, 1998; Smith et al., 2000).
Dandanes so potrebe po boljši izobrazbi in spretnostih velike in še naraščajo. Posa-
mezniki s podpovprečnimi spretnostmi vse težje pridejo do nadpovprečnih dohodkov v
globalni ekonomiji, kjer so delovna mesta prestrukturirana tako, da imajo prednost tisti z
boljšo izobrazbo in spretnostmi. Ti posamezniki nimajo veliko možnosti za polno sode-
lovanje v vse kompleksnejših družbah, kjer morajo posamezniki prevzemati vse več odgo-
vornosti na različnih področjih svojih življenj – od načrtovanja kariere do vzgoje otrok,
ubadanja z zdravstvenim sistemom in prevzemanja večje odgovornosti za svojo finančno
prihodnost. Po mnenju nekaterih strokovnjakov (Friedman, 2005; OECD, 2001) so ne-
ekonomski učinki pismenosti v obliki osebne blaginje in večje socialne vključenosti prav
tako pomembni kot učinki na gospodarstvo ali na trg dela. Elwert (2001) je predlagal kon-
cept družbene pismenosti, ki se nanaša na temeljno vlogo pismenosti pri soočanju z zahte-
vami sodobne birokratske družbe. Pravo, trgovina in znanost uporabljajo pisne dokumen-
te in pisne postopke, kakršni so zakoni, pogodbe in publikacije, ki jih moramo razumeti,
če želimo na teh področjih delovati. Evropska komisija je leta 2001 opisala temeljno na-
ravo bralne pismenosti in zapisala, da je “bistvena za vsa področja izobraževanja in druga
področja, omogoča sodelovanje v širšem kontekstu vseživljenjskega učenja ter prispeva k po-
sameznikovi integraciji v družbo in k njegovemu osebnemu razvoju”. V zadnjem času je
Evropska unija to trditev podprla s tem, da je komunikacijo (poslušanje, govor, branje in
pisanje) v maternem jeziku označila za prvo od osmih ključnih kompetenc, ki jih “vsak
posameznik potrebuje za svojo osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo, vklju-
čenost v družbo in zaposlitev” (Svet za izobraževanje/Education Council, 2006).
Spretnosti v bralni pismenosti niso pomembne zgolj za posameznike, temveč za ce-
lotna gospodarstva. Države počasi spoznavajo, da je v sodobnih družbah človeški kapital
– vsota vsega, kar posamezniki v neki ekonomiji vedo in znajo narediti – morda najpo-
membnejša oblika kapitala. Ekonomisti so več let razvijali modele, s katerimi so pogosto
pokazali, da je raven izobrazbe prebivalcev neke države pokazatelj potenciala za njeno go-
spodarsko rast.
Čeprav je ta povezava omejena z dejstvom, da se pojmovanje ravni izobrazbe razlikuje
od države do države, mednarodne študije, kakršna je International Adult Literacy Survey
(IALS) ali OECD Programme for the International Assessment of Adult Competencies
28
šnost pri bralni pismenosti ni zgolj podlaga za uspešnost pri drugih predmetih znotraj iz-
obraževalnega sistema, temveč tudi pogoj za uspešno udeležbo v večini življenjskih situacij
v odrasli dobi (Cunningham in Stanovich, 1998; Smith et al., 2000).
Dandanes so potrebe po boljši izobrazbi in spretnostih velike in še naraščajo. Posa-
mezniki s podpovprečnimi spretnostmi vse težje pridejo do nadpovprečnih dohodkov v
globalni ekonomiji, kjer so delovna mesta prestrukturirana tako, da imajo prednost tisti z
boljšo izobrazbo in spretnostmi. Ti posamezniki nimajo veliko možnosti za polno sode-
lovanje v vse kompleksnejših družbah, kjer morajo posamezniki prevzemati vse več odgo-
vornosti na različnih področjih svojih življenj – od načrtovanja kariere do vzgoje otrok,
ubadanja z zdravstvenim sistemom in prevzemanja večje odgovornosti za svojo finančno
prihodnost. Po mnenju nekaterih strokovnjakov (Friedman, 2005; OECD, 2001) so ne-
ekonomski učinki pismenosti v obliki osebne blaginje in večje socialne vključenosti prav
tako pomembni kot učinki na gospodarstvo ali na trg dela. Elwert (2001) je predlagal kon-
cept družbene pismenosti, ki se nanaša na temeljno vlogo pismenosti pri soočanju z zahte-
vami sodobne birokratske družbe. Pravo, trgovina in znanost uporabljajo pisne dokumen-
te in pisne postopke, kakršni so zakoni, pogodbe in publikacije, ki jih moramo razumeti,
če želimo na teh področjih delovati. Evropska komisija je leta 2001 opisala temeljno na-
ravo bralne pismenosti in zapisala, da je “bistvena za vsa področja izobraževanja in druga
področja, omogoča sodelovanje v širšem kontekstu vseživljenjskega učenja ter prispeva k po-
sameznikovi integraciji v družbo in k njegovemu osebnemu razvoju”. V zadnjem času je
Evropska unija to trditev podprla s tem, da je komunikacijo (poslušanje, govor, branje in
pisanje) v maternem jeziku označila za prvo od osmih ključnih kompetenc, ki jih “vsak
posameznik potrebuje za svojo osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo, vklju-
čenost v družbo in zaposlitev” (Svet za izobraževanje/Education Council, 2006).
Spretnosti v bralni pismenosti niso pomembne zgolj za posameznike, temveč za ce-
lotna gospodarstva. Države počasi spoznavajo, da je v sodobnih družbah človeški kapital
– vsota vsega, kar posamezniki v neki ekonomiji vedo in znajo narediti – morda najpo-
membnejša oblika kapitala. Ekonomisti so več let razvijali modele, s katerimi so pogosto
pokazali, da je raven izobrazbe prebivalcev neke države pokazatelj potenciala za njeno go-
spodarsko rast.
Čeprav je ta povezava omejena z dejstvom, da se pojmovanje ravni izobrazbe razlikuje
od države do države, mednarodne študije, kakršna je International Adult Literacy Survey
(IALS) ali OECD Programme for the International Assessment of Adult Competencies
28
