Page 97 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 97
zetih bralcev s slabimi učnimi in metakognitivnimi strategijami (dosežkov klastra 1),
kot se razlikujejo tudi v izobraževalnem programu 2, 3 ali 4. Drugače pa je pri klastru 2 oz.
nezavzetih bralcih z dobrimi učnimi in slabimi metakognitivnimi strategijami. Ti imajo v
izobraževalnem programu 1 najnižje dosežke na vseh preučevanih področjih, medtem ko
imajo, če se izobražujejo v programih 2, 3 in 4, dosežke, ki so podobni ali višji od dosež-
kov klastra 1 oz. dosežkov nezavzetih bralcev s slabimi učnimi in metakognitivnimi stra-
tegijami (vendar razlike med klastroma niso bile statistično pomembne). Zdi se, kot da bi
imeli nezavzeti bralci z dobrimi učnimi strategijami, a slabimi metakognitivnimi strategi-
jami v izobraževalnem programu 1 nekoliko nižjo bralno pismenost (po dosežkih bolj od-
stopajo od drugih bralcev, in sicer v negativno smer), kot jih imajo v drugih izobraževal-
nih programih. Morda v programu 1 dijaki, ki imajo sicer slabše učne in metakognitivne
strategije, več berejo, ker morajo učenju posvečati več pozornosti, zato je tudi njihova bral-
na pismenost višja od pismenosti bralcev iz klastra 2, ki imajo od njih boljše učne strategi-
je, in zato hitreje usvajajo znanje ter jim je treba zato manj brati.
Motivacija za branje glede na spol
Rezultati
Tabela 14: Primerjava dijakinj in dijakov po dosežkih na testu bralne pismenosti
dijakinje (nw = 6929) dijaki (nw = 6355)
Lestvice dosežkov M 95 % IZ za M M 95 % IZ za M
Skupni dosežek 517,73 506,46–529,01 474,94 464,08–485,80
Iskanje in priklic 525,83 515,50–536,16 482,84 471,22–494,46
Povzemanje in interpretacija 520,90 509,91–531,89 482,77 471,95–493,59
Razmišljanje o.. in vrednotenje 509,15 497,68–520,62 458,03 446,23–469,83
Vezano besedilo 520,81 509,58–532,04 474,06 462,82–485,30
Nevezano besedilo 507,04 496,36–517,72 473,04 462,60–483,48
Opombe: IZ = interval zaupanja.
Primerjava dijakinj in dijakov po dosežkih na testu bralne pismenosti (Tabela 14) po-
kaže, da imajo dijakinje višje dosežke od dijakov tako pri skupnem bralnem dosežku kot
pri dosežkih na posameznih področjih vrst bralnega procesa ter pri dveh oblikah besedila
glede na njegovo zveznost. V povprečju so dekleta dosegla tretjo raven dosežkov na lestvi-
ci bralne pismenosti, fantje pa drugo (temeljno) raven. Zanimivo je, da so dekleta bolje re-
97
kot se razlikujejo tudi v izobraževalnem programu 2, 3 ali 4. Drugače pa je pri klastru 2 oz.
nezavzetih bralcih z dobrimi učnimi in slabimi metakognitivnimi strategijami. Ti imajo v
izobraževalnem programu 1 najnižje dosežke na vseh preučevanih področjih, medtem ko
imajo, če se izobražujejo v programih 2, 3 in 4, dosežke, ki so podobni ali višji od dosež-
kov klastra 1 oz. dosežkov nezavzetih bralcev s slabimi učnimi in metakognitivnimi stra-
tegijami (vendar razlike med klastroma niso bile statistično pomembne). Zdi se, kot da bi
imeli nezavzeti bralci z dobrimi učnimi strategijami, a slabimi metakognitivnimi strategi-
jami v izobraževalnem programu 1 nekoliko nižjo bralno pismenost (po dosežkih bolj od-
stopajo od drugih bralcev, in sicer v negativno smer), kot jih imajo v drugih izobraževal-
nih programih. Morda v programu 1 dijaki, ki imajo sicer slabše učne in metakognitivne
strategije, več berejo, ker morajo učenju posvečati več pozornosti, zato je tudi njihova bral-
na pismenost višja od pismenosti bralcev iz klastra 2, ki imajo od njih boljše učne strategi-
je, in zato hitreje usvajajo znanje ter jim je treba zato manj brati.
Motivacija za branje glede na spol
Rezultati
Tabela 14: Primerjava dijakinj in dijakov po dosežkih na testu bralne pismenosti
dijakinje (nw = 6929) dijaki (nw = 6355)
Lestvice dosežkov M 95 % IZ za M M 95 % IZ za M
Skupni dosežek 517,73 506,46–529,01 474,94 464,08–485,80
Iskanje in priklic 525,83 515,50–536,16 482,84 471,22–494,46
Povzemanje in interpretacija 520,90 509,91–531,89 482,77 471,95–493,59
Razmišljanje o.. in vrednotenje 509,15 497,68–520,62 458,03 446,23–469,83
Vezano besedilo 520,81 509,58–532,04 474,06 462,82–485,30
Nevezano besedilo 507,04 496,36–517,72 473,04 462,60–483,48
Opombe: IZ = interval zaupanja.
Primerjava dijakinj in dijakov po dosežkih na testu bralne pismenosti (Tabela 14) po-
kaže, da imajo dijakinje višje dosežke od dijakov tako pri skupnem bralnem dosežku kot
pri dosežkih na posameznih področjih vrst bralnega procesa ter pri dveh oblikah besedila
glede na njegovo zveznost. V povprečju so dekleta dosegla tretjo raven dosežkov na lestvi-
ci bralne pismenosti, fantje pa drugo (temeljno) raven. Zanimivo je, da so dekleta bolje re-
97
