Page 100 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 100
bralci; klaster 3 = nezavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strategijami; kla-
ster 4 = zavzeti in globinski bralci; klaster 6 = zavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metako-
gnitivnimi strategijami.
Na Sliki 8 je prikazano, kakšni so bili na različnih področjih dosežki dijakinj in ka-
kšni dosežki dijakov, ki pripadajo različnim skupinam bralcev. Vidimo lahko, da so ime-
le na splošno v vseh skupinah bralcev (v vseh klastrih) dijakinje višje dosežke od dijakov.
Dosežki dijakinj iz klastrov 1 in 2 so bili razmeroma izenačeni in enako velja tudi za do-
sežke dijakov iz teh dveh klastrov.
Iz tega bi morda lahko sklepali, da učne strategije (v katerih se razlikujeta klastra 1 in
2) na splošno niso pomemben razlikovalni dejavnik dosežkov na testu PISA 2009, vsaj ne
pri dijakih, ki imajo obenem slabe metakognitivne strategije.
Diskusija in praktične implikacije
Primerjava motivacijskih, učnih in socialnih dejavnikov bralne pismenosti na
Finskem, Norveškem in v Sloveniji
V raziskavi smo analizirali razlike v odnosu 15-letnikov do branja, tradicionalnih in
spletnih bralnih aktivnostih, v uporabi učnih in metakognitivnih strategij pri branju ter
v značilnostih učnega okolja v treh državah. Slovenske 15-letnike smo na omenjenih spre-
menljivkah primerjali s finskimi in norveškimi, saj se Finska in Norveška uvrščata med
najuspešnejše evropske države v mednarodni raziskavi znanja PISA 2009. Medtem ko se
Finska z bralnimi dosežki 15-letnikov uvršča v sam vrh lestvice (skupaj s Šanghajem, Južno
Korejo, Hong Kongom), se je Norveška uvrstila na 12. mesto, za to državo pa je zlasti po-
membno, da je svoj dosežek na področju pismenosti izboljšala med letoma 2006 in 2009
(OECD, 2010a). Proučevanje razlik v omenjenih motivacijskih, učnih in socialnih dejav-
nikih bralne pismenosti med državami ter primerjava učinkov omenjenih dejavnikov na
bralno pismenost znotraj primerjanih držav lahko predstavljajo idejno podlago za obliko-
vanje smernic izboljševanja motivacijskih in učnih vidikov bralne pismenosti med sloven-
skimi 15-letniki. Ugotovljena struktura bralnih aktivnosti mladostnikov v najuspešnejših
evropskih »družbah znanja« je tako lahko v pomoč pri vzpostavljanju nacionalnih stra-
tegij izboljševanja motivacije za učenje in branje.
Primerjalna analiza bralnih aktivnosti med tremi državami je pokazala, da je količina
časa, ki ga dijaki namenjajo branju v prostem času, pomembno povezana z bralnimi dosež-
ki tako v Slovenji kot tudi na Finskem in Norveškem. Hkrati pa analiza opozarja na dej-
stvo, da bralni dosežki ne naraščajo premosorazmerno s količina časa branja. V vseh pri-
100
ster 4 = zavzeti in globinski bralci; klaster 6 = zavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metako-
gnitivnimi strategijami.
Na Sliki 8 je prikazano, kakšni so bili na različnih področjih dosežki dijakinj in ka-
kšni dosežki dijakov, ki pripadajo različnim skupinam bralcev. Vidimo lahko, da so ime-
le na splošno v vseh skupinah bralcev (v vseh klastrih) dijakinje višje dosežke od dijakov.
Dosežki dijakinj iz klastrov 1 in 2 so bili razmeroma izenačeni in enako velja tudi za do-
sežke dijakov iz teh dveh klastrov.
Iz tega bi morda lahko sklepali, da učne strategije (v katerih se razlikujeta klastra 1 in
2) na splošno niso pomemben razlikovalni dejavnik dosežkov na testu PISA 2009, vsaj ne
pri dijakih, ki imajo obenem slabe metakognitivne strategije.
Diskusija in praktične implikacije
Primerjava motivacijskih, učnih in socialnih dejavnikov bralne pismenosti na
Finskem, Norveškem in v Sloveniji
V raziskavi smo analizirali razlike v odnosu 15-letnikov do branja, tradicionalnih in
spletnih bralnih aktivnostih, v uporabi učnih in metakognitivnih strategij pri branju ter
v značilnostih učnega okolja v treh državah. Slovenske 15-letnike smo na omenjenih spre-
menljivkah primerjali s finskimi in norveškimi, saj se Finska in Norveška uvrščata med
najuspešnejše evropske države v mednarodni raziskavi znanja PISA 2009. Medtem ko se
Finska z bralnimi dosežki 15-letnikov uvršča v sam vrh lestvice (skupaj s Šanghajem, Južno
Korejo, Hong Kongom), se je Norveška uvrstila na 12. mesto, za to državo pa je zlasti po-
membno, da je svoj dosežek na področju pismenosti izboljšala med letoma 2006 in 2009
(OECD, 2010a). Proučevanje razlik v omenjenih motivacijskih, učnih in socialnih dejav-
nikih bralne pismenosti med državami ter primerjava učinkov omenjenih dejavnikov na
bralno pismenost znotraj primerjanih držav lahko predstavljajo idejno podlago za obliko-
vanje smernic izboljševanja motivacijskih in učnih vidikov bralne pismenosti med sloven-
skimi 15-letniki. Ugotovljena struktura bralnih aktivnosti mladostnikov v najuspešnejših
evropskih »družbah znanja« je tako lahko v pomoč pri vzpostavljanju nacionalnih stra-
tegij izboljševanja motivacije za učenje in branje.
Primerjalna analiza bralnih aktivnosti med tremi državami je pokazala, da je količina
časa, ki ga dijaki namenjajo branju v prostem času, pomembno povezana z bralnimi dosež-
ki tako v Slovenji kot tudi na Finskem in Norveškem. Hkrati pa analiza opozarja na dej-
stvo, da bralni dosežki ne naraščajo premosorazmerno s količina časa branja. V vseh pri-
100
