Page 95 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 95
ževalnih programih (primerjava s povprečjem OECD) ocenjujejo kot visoko učinko-
viti oz. zmožni opravljati IKT naloge visoke ravni, kot so preurejanje digitalnih fotografij,
uporaba preglednic, priprava predstavitve, priprava multimedijske predstavitve. Pri zazna-
ni samoučinkovitosti na področju IKT najbolj izstopajo dijaki strokovnih gimnazij (0,30)
ter srednjega strokovnega izobraževanja (0,32). Stališča do dela z računalnikom so pri dija-
kih vseh izobraževalnih smeri nadpovprečno pozitivna, še zlasti pri dijakih strokovnih gi-
mnazij ter srednjega strokovnega izobraževanja.
Uporaba knjižnice
Dijaki različnih izobraževalnih programov se ne razlikujejo v uporabi knjižnice. Upo-
raba knjižnice je nadpovprečno prisotna pri dijakih vseh programov (glede na povprečje
OECD).
Stališča do šole
Stališče do šole označuje dijakovo splošno mnenje o šoli (ga je dobro pripravila na ži-
vljenje; je bila izguba časa; mu je pomagala pri pridobivanju samozavesti za sprejemanje
odločitev; ga je naučila stvari, ki bi bile lahko koristne pri opravljanju poklica). Zanimivo
je, da imajo najbolj ugodno stališče o šoli dijaki srednjega strokovnega izobraževanja, sle-
dijo dijaki srednjega poklicnega izobraževanja, najmanj ugodno stališče o šoli pa imajo di-
jaki splošnih in strokovnih gimnazij (ni razlik med skupinama). Pri slednjih so stališča do
šole pod povprečjem OECD. Še zlasti je to zaskrbljujoče, ker trditve pri omenjenem inde-
ksu opisujejo, v kolikšni meri dijak zaznava šolo kot ustanovo, ki ga je pripravila na odra-
slo življenje, ga naučila stvari, ki so koristne pri opravljanju poklica, ter mu pomagala pri
razvijanju samozavesti.
Družinsko okolje
Dijaki različnih izobraževalnih programov se razlikujejo v značilnostih družinskega
okolja. Z nižanjem zahtevnostne ravni izobraževalnega programa upada izobrazbena ra-
ven očeta in matere, poklicni status staršev, socialno-ekonomsko-kulturni status družine
povprečnega dijaka na šoli, raven kulturnih dobrin doma, dosegljivost izobraževalnih vi-
rov doma ter število knjig doma. Kljub temu pa so, v primerjavi s povprečjem OECD, v
vseh izobraževalnih programih nadpovprečno prisotni domači izobraževalni viri (pisal-
na miza, računalnik, izobraževalni računalniški programi, knjige za šolsko delo, tehnični
priročniki, slovarji) (0,34, 0,36, 0,21 in 0,06 proti 0,00).
95
viti oz. zmožni opravljati IKT naloge visoke ravni, kot so preurejanje digitalnih fotografij,
uporaba preglednic, priprava predstavitve, priprava multimedijske predstavitve. Pri zazna-
ni samoučinkovitosti na področju IKT najbolj izstopajo dijaki strokovnih gimnazij (0,30)
ter srednjega strokovnega izobraževanja (0,32). Stališča do dela z računalnikom so pri dija-
kih vseh izobraževalnih smeri nadpovprečno pozitivna, še zlasti pri dijakih strokovnih gi-
mnazij ter srednjega strokovnega izobraževanja.
Uporaba knjižnice
Dijaki različnih izobraževalnih programov se ne razlikujejo v uporabi knjižnice. Upo-
raba knjižnice je nadpovprečno prisotna pri dijakih vseh programov (glede na povprečje
OECD).
Stališča do šole
Stališče do šole označuje dijakovo splošno mnenje o šoli (ga je dobro pripravila na ži-
vljenje; je bila izguba časa; mu je pomagala pri pridobivanju samozavesti za sprejemanje
odločitev; ga je naučila stvari, ki bi bile lahko koristne pri opravljanju poklica). Zanimivo
je, da imajo najbolj ugodno stališče o šoli dijaki srednjega strokovnega izobraževanja, sle-
dijo dijaki srednjega poklicnega izobraževanja, najmanj ugodno stališče o šoli pa imajo di-
jaki splošnih in strokovnih gimnazij (ni razlik med skupinama). Pri slednjih so stališča do
šole pod povprečjem OECD. Še zlasti je to zaskrbljujoče, ker trditve pri omenjenem inde-
ksu opisujejo, v kolikšni meri dijak zaznava šolo kot ustanovo, ki ga je pripravila na odra-
slo življenje, ga naučila stvari, ki so koristne pri opravljanju poklica, ter mu pomagala pri
razvijanju samozavesti.
Družinsko okolje
Dijaki različnih izobraževalnih programov se razlikujejo v značilnostih družinskega
okolja. Z nižanjem zahtevnostne ravni izobraževalnega programa upada izobrazbena ra-
ven očeta in matere, poklicni status staršev, socialno-ekonomsko-kulturni status družine
povprečnega dijaka na šoli, raven kulturnih dobrin doma, dosegljivost izobraževalnih vi-
rov doma ter število knjig doma. Kljub temu pa so, v primerjavi s povprečjem OECD, v
vseh izobraževalnih programih nadpovprečno prisotni domači izobraževalni viri (pisal-
na miza, računalnik, izobraževalni računalniški programi, knjige za šolsko delo, tehnični
priročniki, slovarji) (0,34, 0,36, 0,21 in 0,06 proti 0,00).
95
