Page 102 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 102
ndinavskih državah navdušeni nad bralnim gradivom, ki ni klasična literatura. Pristno
zanimanje za branje bi bilo v Sloveniji verjetno dobro razvijati z raznovrstnim (ne le lepo-
slovnim) bralnim gradivom, ki bi v večji meri sledilo zanimanjem mladostnikov. Hkrati pa
je pomembna ugotovitev raziskave, da imajo dijaki, ki v večji meri berejo raznovrstno gra-
divo, vključujoč leposlovje, boljše bralne dosežke. Poleg omogočene samostojne izbire bralnih
gradiv je zato v Sloveniji pomembno vprašanje, kako navdušiti mlade tudi za bralno zahtev-
nejše (leposlovno) gradivo. Raznovrstnost bralnega gradiva ne pomeni le branja gradiva v
tiskani obliki, ampak se angažiranost pri branju v sodobnem svetu kaže tudi v branju gra-
diva, ki ga najdemo na spletu. Primerjalna analiza je pokazala, da za vse tri države velja na-
slednja ugotovitev: 15-letniki, ki se pogosteje ukvarjajo z bralnimi aktivnostmi na spletu,
dosegajo tudi višje bralne dosežke, vendar ne, če se s tem ukvarjajo v zelo veliki meri. Ugo-
tavljamo pa tudi, da v Sloveniji prevladuje branje na spletu, ki sodi v kategorijo prostoča-
snega branja (branje elektronske pošte, spletne klepetalnice, branje spletnih novic), manj
je prisotno spletno branje za namene pridobivanja znanja (uporaba spletnega slovarja, is-
kanje spletnih informacij).
Primerjalna analiza je pokazala tudi na nekatere razlike v uporabi metakognitivnih
strategij med 15-letniki treh primerjanih držav. V splošnem lahko rečemo, da v povpre-
čju dijaki na Norveškem in Finskem zaznavajo večjo pomembnost in uporabnost učinko-
vitih strategij povzemanja besedila kot dijaki v Sloveniji. V vseh treh primerjanih državah
dijaki, ki omenjene strategije in njihovo uporabo pri učenju ocenjujejo kot pomembnejše,
v povprečju dosegajo tudi višje dosežke na testu bralne pismenosti. Tako se lahko sloven-
ski dijaki, ki zaznavajo večjo uporabnost učinkovitih strategij povzemanja besedila kot tri
četrtine njihovih vrstnikov, v povprečju s svojimi bralnimi dosežki primerjajo s povpre-
čjem najuspešnejših držav na področju bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009. Podob-
no dijaki v vseh treh državah, ki v večji meri ocenjujejo uporabnost učinkovitih strategij
razumevanja in pomnjenja besedila, dosegajo tudi višje bralne dosežke. Na podlagi zgoraj
navedenih podatkov lahko zaključimo, da zavedanje uporabnosti učinkovitih strategij razu-
mevanja, pomnjenja in povzemanja besedila s strani dijakov predstavlja pomemben dejav-
nik pojasnjevanja bralnih dosežkov. Dijaki, ki imajo v večji meri razvito védenje o tem, ka-
tere bralne strategije povzemanja besedila je dobro uporabiti, ko se soočajo z zahtevnejšim ali
daljšim besedilom, ter katere strategije so ustrezne, ko je neko besedilo treba razumeti in si
ga zapomniti, tudi uspešneje razvijajo bralno pismenost. V slovenskem prostoru se trenu-
tno izvajata vsaj dva obsežnejša projekta, v katerih strokovnjaki ZRŠŠ skupaj z učitelji na
osnovnih in srednjih šolah razvijajo učinkovite bralne strategije pri učencih. Tudi izsled-
102
zanimanje za branje bi bilo v Sloveniji verjetno dobro razvijati z raznovrstnim (ne le lepo-
slovnim) bralnim gradivom, ki bi v večji meri sledilo zanimanjem mladostnikov. Hkrati pa
je pomembna ugotovitev raziskave, da imajo dijaki, ki v večji meri berejo raznovrstno gra-
divo, vključujoč leposlovje, boljše bralne dosežke. Poleg omogočene samostojne izbire bralnih
gradiv je zato v Sloveniji pomembno vprašanje, kako navdušiti mlade tudi za bralno zahtev-
nejše (leposlovno) gradivo. Raznovrstnost bralnega gradiva ne pomeni le branja gradiva v
tiskani obliki, ampak se angažiranost pri branju v sodobnem svetu kaže tudi v branju gra-
diva, ki ga najdemo na spletu. Primerjalna analiza je pokazala, da za vse tri države velja na-
slednja ugotovitev: 15-letniki, ki se pogosteje ukvarjajo z bralnimi aktivnostmi na spletu,
dosegajo tudi višje bralne dosežke, vendar ne, če se s tem ukvarjajo v zelo veliki meri. Ugo-
tavljamo pa tudi, da v Sloveniji prevladuje branje na spletu, ki sodi v kategorijo prostoča-
snega branja (branje elektronske pošte, spletne klepetalnice, branje spletnih novic), manj
je prisotno spletno branje za namene pridobivanja znanja (uporaba spletnega slovarja, is-
kanje spletnih informacij).
Primerjalna analiza je pokazala tudi na nekatere razlike v uporabi metakognitivnih
strategij med 15-letniki treh primerjanih držav. V splošnem lahko rečemo, da v povpre-
čju dijaki na Norveškem in Finskem zaznavajo večjo pomembnost in uporabnost učinko-
vitih strategij povzemanja besedila kot dijaki v Sloveniji. V vseh treh primerjanih državah
dijaki, ki omenjene strategije in njihovo uporabo pri učenju ocenjujejo kot pomembnejše,
v povprečju dosegajo tudi višje dosežke na testu bralne pismenosti. Tako se lahko sloven-
ski dijaki, ki zaznavajo večjo uporabnost učinkovitih strategij povzemanja besedila kot tri
četrtine njihovih vrstnikov, v povprečju s svojimi bralnimi dosežki primerjajo s povpre-
čjem najuspešnejših držav na področju bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009. Podob-
no dijaki v vseh treh državah, ki v večji meri ocenjujejo uporabnost učinkovitih strategij
razumevanja in pomnjenja besedila, dosegajo tudi višje bralne dosežke. Na podlagi zgoraj
navedenih podatkov lahko zaključimo, da zavedanje uporabnosti učinkovitih strategij razu-
mevanja, pomnjenja in povzemanja besedila s strani dijakov predstavlja pomemben dejav-
nik pojasnjevanja bralnih dosežkov. Dijaki, ki imajo v večji meri razvito védenje o tem, ka-
tere bralne strategije povzemanja besedila je dobro uporabiti, ko se soočajo z zahtevnejšim ali
daljšim besedilom, ter katere strategije so ustrezne, ko je neko besedilo treba razumeti in si
ga zapomniti, tudi uspešneje razvijajo bralno pismenost. V slovenskem prostoru se trenu-
tno izvajata vsaj dva obsežnejša projekta, v katerih strokovnjaki ZRŠŠ skupaj z učitelji na
osnovnih in srednjih šolah razvijajo učinkovite bralne strategije pri učencih. Tudi izsled-
102
