Page 93 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 93
. Vsi omenjeni motivacijski vidiki so v največji meri prisotni pri dijakih splošnih gi-
mnazij, bralna motivacija pa nato statistično pomembno upada z nižanjem zahtevno-
stne ravni izobraževalnega programa. Če primerjamo vidike bralne motivacije med slo-
venskimi dijaki različnih izobraževalnih programov in povprečji OECD, ugotovimo, da
je raznolikost gradiva, ki ga dijaki berejo, nad povprečjem OECD pri dijakih splošnih
in strokovnih gimnazij (0,25 in 0,14). Pod povprečjem OECD se v raznolikosti bralne-
ga gradiva nahajajo le dijaki srednjega poklicnega izobraževanja (-0,19). Na drugi strani
je uživanje v branju nadpovprečno prisotno le pri dijakih splošnih gimnazij (0,23), pod
povprečjem OECD pa v branju uživajo dijaki ostalih izobraževalnih programov (izrazi-
to pod povprečjem OECD predvsem dijaki srednjega poklicnega izobraževanja) (-0,14,
0,37 in -0,60).
Pouk slovenščine
Pouk slovenščine je bil v raziskavi PISA 2009 raziskan z vidika učiteljevih spodbud k
branju ter discipline v razredu.
Zaznana učiteljeva spodbuda pri branju označuje, v kolikšni meri učitelj pri pouku
slovenščine spodbuja dijake, tj. zahteva, da pojasnijo pomen besedila; z vprašanji spodbuja
k boljšemu razumevanju besedila; jim da dovolj časa, da razmislijo; priporoči v branje ka-
kšno knjigo; jih spodbuja, da izrazijo svoje mnenje o besedilu; jim pomaga povezati bra-
ne zgodbe z njihovim življenjem; pokaže, kako informacije iz besedil nadgrajujejo njihovo
predhodno znanje. Dijaki v splošnih gimnazijah v največji meri zaznavajo svojega učite-
lja kot takšnega, ki jih spodbuja k branju, vendar se v svojih ocenah ne razlikujejo od dija-
kov strokovnih gimnazij (0,32 proti 0,27). Dijaki strokovnega srednjega in poklicnega stro-
kovnega izobraževanja v pomembno manjši meri zaznavajo spodbude učitelja slovenščine
k branju kot njihovi vrstniki v gimnazijah (0,20 in 0,05 proti 0,32). Zanimivo je, da dijaki
vseh štirih izobraževalnih programov nadpovprečno (glede na povprečje OECD) ocenju-
jejo učiteljeve spodbude k branju.
Disciplino v razredu pri pouku slovenščine najbolj pozitivno ocenjujejo dijaki splo-
šnih in strokovnih gimnazij (ni razlik med skupinama), disciplino v razredu pa najslabše
zaznavajo dijaki srednjega poklicnega izobraževanja. Glede na povprečje OECD je disci-
plina pri pouku podpovprečno prisotna v izobraževalnih programih srednjega strokovne-
ga in poklicnega izobraževanja (-0,25 in -0,56 proti 0,00), medtem ko je v obeh vrstah gim-
nazij prisotna nadpovprečno (0,26 in 0,25).
93
mnazij, bralna motivacija pa nato statistično pomembno upada z nižanjem zahtevno-
stne ravni izobraževalnega programa. Če primerjamo vidike bralne motivacije med slo-
venskimi dijaki različnih izobraževalnih programov in povprečji OECD, ugotovimo, da
je raznolikost gradiva, ki ga dijaki berejo, nad povprečjem OECD pri dijakih splošnih
in strokovnih gimnazij (0,25 in 0,14). Pod povprečjem OECD se v raznolikosti bralne-
ga gradiva nahajajo le dijaki srednjega poklicnega izobraževanja (-0,19). Na drugi strani
je uživanje v branju nadpovprečno prisotno le pri dijakih splošnih gimnazij (0,23), pod
povprečjem OECD pa v branju uživajo dijaki ostalih izobraževalnih programov (izrazi-
to pod povprečjem OECD predvsem dijaki srednjega poklicnega izobraževanja) (-0,14,
0,37 in -0,60).
Pouk slovenščine
Pouk slovenščine je bil v raziskavi PISA 2009 raziskan z vidika učiteljevih spodbud k
branju ter discipline v razredu.
Zaznana učiteljeva spodbuda pri branju označuje, v kolikšni meri učitelj pri pouku
slovenščine spodbuja dijake, tj. zahteva, da pojasnijo pomen besedila; z vprašanji spodbuja
k boljšemu razumevanju besedila; jim da dovolj časa, da razmislijo; priporoči v branje ka-
kšno knjigo; jih spodbuja, da izrazijo svoje mnenje o besedilu; jim pomaga povezati bra-
ne zgodbe z njihovim življenjem; pokaže, kako informacije iz besedil nadgrajujejo njihovo
predhodno znanje. Dijaki v splošnih gimnazijah v največji meri zaznavajo svojega učite-
lja kot takšnega, ki jih spodbuja k branju, vendar se v svojih ocenah ne razlikujejo od dija-
kov strokovnih gimnazij (0,32 proti 0,27). Dijaki strokovnega srednjega in poklicnega stro-
kovnega izobraževanja v pomembno manjši meri zaznavajo spodbude učitelja slovenščine
k branju kot njihovi vrstniki v gimnazijah (0,20 in 0,05 proti 0,32). Zanimivo je, da dijaki
vseh štirih izobraževalnih programov nadpovprečno (glede na povprečje OECD) ocenju-
jejo učiteljeve spodbude k branju.
Disciplino v razredu pri pouku slovenščine najbolj pozitivno ocenjujejo dijaki splo-
šnih in strokovnih gimnazij (ni razlik med skupinama), disciplino v razredu pa najslabše
zaznavajo dijaki srednjega poklicnega izobraževanja. Glede na povprečje OECD je disci-
plina pri pouku podpovprečno prisotna v izobraževalnih programih srednjega strokovne-
ga in poklicnega izobraževanja (-0,25 in -0,56 proti 0,00), medtem ko je v obeh vrstah gim-
nazij prisotna nadpovprečno (0,26 in 0,25).
93
