Page 94 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 94
Uporaba IKT
V raziskavi PISA 2009 je bila uporaba IKT pri 15-letnikih preverjana z različnih vidi-
kov: raziskovalci so v vprašalnik vključili vprašanja o dostopnosti IKT v šoli in doma, po-
gostosti uporabe računalnika za šolsko delo doma in v šoli, uporabi IKT za zabavo, sple-
tnem branju, samoučinkovitosti pri uporabi IKT ter stališčih do računalnika.
Rezultati kažejo bistveno razliko med dostopnostjo računalnikov doma in v šoli. Di-
jaki vseh štirih izobraževalnih programov v primerjavi s povprečjem OECD poročajo o
podpovprečni dostopnosti IKT v šoli (računalnik, povezava z internetom, tiskalnik), zla-
sti se pod povprečjem s svojimi ocenami dostopnosti nahajajo dijaki v strokovnih gimna-
zijah (-0,41 proti 0,00). Na drugi strani je dostopnost IKT doma (računalnik, internet,
brezžični telefon, glasbeni predvajalniki, video igre …) primerljiva s povprečjem OECD.
Primerjalno med izobraževalnimi programi dijaki srednjih poklicnih šol v najmanjši meri
poročajo o dostopnosti IKT doma.
Uporaba računalnika v šoli označuje, kako pogosto dijak v šoli uporablja računalnik
za različne namene (klepet prek spleta; uporaba elektronske pošte; iskanje informacije za
šolsko delo; nalaganje gradiv s spletne strani šole ali brskanje po njej; uporaba računalni-
ških simulacij; vaja in izpopolnjevanje pri različnih predmetih; samostojno opravljanje do-
mače naloge; uporaba za skupinsko delo in stike z drugimi dijaki). Izstopajo dijaki splo-
šnih gimnazij, ki v primerjavi s povprečjem OECD uporabljajo računalnik v šoli v manjši
meri (-0,19 proti 0,00), dijaki poklicnih šol pa so v uporabi računalnikov v šoli nad pov-
prečjem OECD (0,11 proti 0,00). Primerjalno med izobraževalnimi programi računalnik
v šoli v največji meri uporabljajo dijaki srednjega poklicnega izobraževanja (0,11), najmanj
pa dijaki splošnih gimnazij (-0,19). Nadalje je pogostost uporabe računalnika doma za na-
loge, povezane s šolo, na vseh ravneh izobraževanja nad povprečjem OECD. Računalnik
doma za potrebe šolskega učenja v največji meri uporabljajo dijaki strokovnih gimnazij
(0,46) (kar je razumljivo, saj so med njimi dijaki tehniške gimnazije).
Spletno branje je v treh izobraževalnih programih (gimnazije, strokovno srednje iz-
obraževanje) nadpovprečno (v primerjavi s povprečjem OECD). Gre za branje elektron-
ske pošte, uporabo spletnih klepetalnic, branje spletnih novic, uporabo slovarjev, iskanje
spletnih informacij, sodelovanje v skupinskih razpravah na spletu. Najbolj pogosti spletni
bralci so dijaki obeh vrst gimnazij (0,39 in 0,45 proti), najmanj pa berejo na spletu (čeprav
še vedno v okviru povprečja OECD) dijaki poklicnih šol (-0,01). Dijaki v različnih izo-
braževalnih programih tudi nadpovprečno (primerjava s povprečjem OECD) uporabljajo
IKT in internet za zabavo (0,24, 0,46, 0,55 in 0,59 proti 0,00). Hkrati se dijaki v vseh izo-
94
V raziskavi PISA 2009 je bila uporaba IKT pri 15-letnikih preverjana z različnih vidi-
kov: raziskovalci so v vprašalnik vključili vprašanja o dostopnosti IKT v šoli in doma, po-
gostosti uporabe računalnika za šolsko delo doma in v šoli, uporabi IKT za zabavo, sple-
tnem branju, samoučinkovitosti pri uporabi IKT ter stališčih do računalnika.
Rezultati kažejo bistveno razliko med dostopnostjo računalnikov doma in v šoli. Di-
jaki vseh štirih izobraževalnih programov v primerjavi s povprečjem OECD poročajo o
podpovprečni dostopnosti IKT v šoli (računalnik, povezava z internetom, tiskalnik), zla-
sti se pod povprečjem s svojimi ocenami dostopnosti nahajajo dijaki v strokovnih gimna-
zijah (-0,41 proti 0,00). Na drugi strani je dostopnost IKT doma (računalnik, internet,
brezžični telefon, glasbeni predvajalniki, video igre …) primerljiva s povprečjem OECD.
Primerjalno med izobraževalnimi programi dijaki srednjih poklicnih šol v najmanjši meri
poročajo o dostopnosti IKT doma.
Uporaba računalnika v šoli označuje, kako pogosto dijak v šoli uporablja računalnik
za različne namene (klepet prek spleta; uporaba elektronske pošte; iskanje informacije za
šolsko delo; nalaganje gradiv s spletne strani šole ali brskanje po njej; uporaba računalni-
ških simulacij; vaja in izpopolnjevanje pri različnih predmetih; samostojno opravljanje do-
mače naloge; uporaba za skupinsko delo in stike z drugimi dijaki). Izstopajo dijaki splo-
šnih gimnazij, ki v primerjavi s povprečjem OECD uporabljajo računalnik v šoli v manjši
meri (-0,19 proti 0,00), dijaki poklicnih šol pa so v uporabi računalnikov v šoli nad pov-
prečjem OECD (0,11 proti 0,00). Primerjalno med izobraževalnimi programi računalnik
v šoli v največji meri uporabljajo dijaki srednjega poklicnega izobraževanja (0,11), najmanj
pa dijaki splošnih gimnazij (-0,19). Nadalje je pogostost uporabe računalnika doma za na-
loge, povezane s šolo, na vseh ravneh izobraževanja nad povprečjem OECD. Računalnik
doma za potrebe šolskega učenja v največji meri uporabljajo dijaki strokovnih gimnazij
(0,46) (kar je razumljivo, saj so med njimi dijaki tehniške gimnazije).
Spletno branje je v treh izobraževalnih programih (gimnazije, strokovno srednje iz-
obraževanje) nadpovprečno (v primerjavi s povprečjem OECD). Gre za branje elektron-
ske pošte, uporabo spletnih klepetalnic, branje spletnih novic, uporabo slovarjev, iskanje
spletnih informacij, sodelovanje v skupinskih razpravah na spletu. Najbolj pogosti spletni
bralci so dijaki obeh vrst gimnazij (0,39 in 0,45 proti), najmanj pa berejo na spletu (čeprav
še vedno v okviru povprečja OECD) dijaki poklicnih šol (-0,01). Dijaki v različnih izo-
braževalnih programih tudi nadpovprečno (primerjava s povprečjem OECD) uporabljajo
IKT in internet za zabavo (0,24, 0,46, 0,55 in 0,59 proti 0,00). Hkrati se dijaki v vseh izo-
94
