Page 92 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 92
eni, da si dijaki teh šol pri učenju v veliki meri skušajo zapomniti nove informacije,
da bi jih kasneje lahko obnovili na glas, in se pogosto učijo tako, da znova in znova bere-
jo učno besedilo.
Branje za šolo
V nadaljevanju smo izračunali indekse, ki se nanašajo na branje za šolo. Interpretacija
bralnih tekstov pomeni pogostost branja literarnih del, razlage vzrokov dogodkov v bese-
dilu, načina obnašanja oseb v besedilu ter namena besedila. Višji indeks pomeni več bral-
nih dejavnosti v učne namene. Interpretacija literarnih besedil je podobno prisotna pri
dijakih splošnih in strokovnih gimnazij, v programu srednjega strokovnega izobraževa-
nja je manj prisotna, najmanj pa v srednjem poklicnem izobraževanju. Glede na povprečje
OECD so interpretacije literarnih besedil nadpovprečno prisotne v splošnih in strokov-
nih gimnazijah (0,16 in 0,13), podpovrečno pa v srednjem strokovnem (-0,15) in (pred-
vsem!) poklicnem izobraževanju (-0,52).
Uporaba nezveznih gradiv pomeni pogostost uporabe besedil, ki vključujejo diagra-
me ali zemljevide, tabele ali grafe, iskanje podatkov z grafa, diagrama ali iz tabele ter opi-
sovanje podatkov v tabeli ali grafu. Višji indeks pomeni več uporabe tekstov z grafičnimi
prikazi. Pogostost uporabe nezveznih gradiv je v največji meri prisotna pri dijakih splo-
šnih gimnazij, nato pa njihova uporaba upada z nižanjem zahtevnostne ravni izobraže-
valnega programa. Najnižje je uporaba nezveznih gradiv izražena pri dijakih srednjega
poklicnega izobraževanja (-0,51). Glede na povprečje OECD je uporaba nezveznih gra-
div primerljiva OECD povprečju v splošnih gimnazijah (0,05), v ostalih izobraževalnih
programih pa je pod povprečjem (-0,12 in -0,37). Pogostost branja tradicionalnih literar-
nih besedil je v gimnazij primerljiva povprečju OECD (-0,01 proti 0,00), v srednjem stro-
kovnem in poklicnem izobraževanju pa je pod povprečjem. Prav tako dijaki splošnih in
strokovnih gimnazij v večji meri berejo tradicionalno literaturo kot dijaki srednjega stro-
kovnega in poklicnega izobraževanja (-0,01 in -0,05 proti -0,32 in -0,35). Pogostost upora-
be gradiv za funkcionalno branje (navodila, priročniki, oglasno gradivo) upada z ravnjo
zahtevnosti izobraževalnega programa. Pogostost uporabe teh gradiv je v srednjem stro-
kovnem (0,03) in poklicnem izobraževanju (0,13) primerljivo ali celo nekoliko nad pov-
prečjem OECD.
Bralna motivacija
Motivacijski vidiki bralne pismenosti se v raziskavi PISA 2009 izražajo v raznoliko-
sti bralnega gradiva, uživanju v branju in količini časa, ki ga dijaki namenijo za branje na
92
da bi jih kasneje lahko obnovili na glas, in se pogosto učijo tako, da znova in znova bere-
jo učno besedilo.
Branje za šolo
V nadaljevanju smo izračunali indekse, ki se nanašajo na branje za šolo. Interpretacija
bralnih tekstov pomeni pogostost branja literarnih del, razlage vzrokov dogodkov v bese-
dilu, načina obnašanja oseb v besedilu ter namena besedila. Višji indeks pomeni več bral-
nih dejavnosti v učne namene. Interpretacija literarnih besedil je podobno prisotna pri
dijakih splošnih in strokovnih gimnazij, v programu srednjega strokovnega izobraževa-
nja je manj prisotna, najmanj pa v srednjem poklicnem izobraževanju. Glede na povprečje
OECD so interpretacije literarnih besedil nadpovprečno prisotne v splošnih in strokov-
nih gimnazijah (0,16 in 0,13), podpovrečno pa v srednjem strokovnem (-0,15) in (pred-
vsem!) poklicnem izobraževanju (-0,52).
Uporaba nezveznih gradiv pomeni pogostost uporabe besedil, ki vključujejo diagra-
me ali zemljevide, tabele ali grafe, iskanje podatkov z grafa, diagrama ali iz tabele ter opi-
sovanje podatkov v tabeli ali grafu. Višji indeks pomeni več uporabe tekstov z grafičnimi
prikazi. Pogostost uporabe nezveznih gradiv je v največji meri prisotna pri dijakih splo-
šnih gimnazij, nato pa njihova uporaba upada z nižanjem zahtevnostne ravni izobraže-
valnega programa. Najnižje je uporaba nezveznih gradiv izražena pri dijakih srednjega
poklicnega izobraževanja (-0,51). Glede na povprečje OECD je uporaba nezveznih gra-
div primerljiva OECD povprečju v splošnih gimnazijah (0,05), v ostalih izobraževalnih
programih pa je pod povprečjem (-0,12 in -0,37). Pogostost branja tradicionalnih literar-
nih besedil je v gimnazij primerljiva povprečju OECD (-0,01 proti 0,00), v srednjem stro-
kovnem in poklicnem izobraževanju pa je pod povprečjem. Prav tako dijaki splošnih in
strokovnih gimnazij v večji meri berejo tradicionalno literaturo kot dijaki srednjega stro-
kovnega in poklicnega izobraževanja (-0,01 in -0,05 proti -0,32 in -0,35). Pogostost upora-
be gradiv za funkcionalno branje (navodila, priročniki, oglasno gradivo) upada z ravnjo
zahtevnosti izobraževalnega programa. Pogostost uporabe teh gradiv je v srednjem stro-
kovnem (0,03) in poklicnem izobraževanju (0,13) primerljivo ali celo nekoliko nad pov-
prečjem OECD.
Bralna motivacija
Motivacijski vidiki bralne pismenosti se v raziskavi PISA 2009 izražajo v raznoliko-
sti bralnega gradiva, uživanju v branju in količini časa, ki ga dijaki namenijo za branje na
92
