Page 91 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 91
aki ostalih dveh izobraževalnih programov (strokovno srednje izobraževanje, srednje
poklicno izobraževanje) na omenjenih področjih nahajajo pod povprečjem OECD (-0,37
in -0,82 proti 0,00).
Dijaki, ki obiskujejo splošne gimnazije, v primerjavi z dijaki drugih programov,v naj-
večji meri ocenjujejo kot uporabne učinkovite strategije za razumevanje in pomnjenje be-
sedila ter strategije povzemanja (0,34 proti -0,02, -0,18 in -0,59). Te strategije so učinkovi-
te, kadar je treba informacijo v besedilu razumeti in si jo zapomniti ali narediti povzetek
prebranega. Bralne metakogntivne strategije so tako v največji meri prisotne pri dijakih
splošnih gimnazij, nato pa njihova prisotnost upada z nižanjem zahtevnostne ravni izo-
braževalnega programa. Najnižje so metakogntivne strategije izražene pri dijakih poklic-
nega srednjega izobraževanja.
Učne strategije
Med učnimi strategijami je uporaba kontrolnih strategij tista, ki narašča z zahtevno-
stjo izobraževalnega programa. Na drugi strani strategije memoriranja upadajo z zahtev-
nostjo izobraževalnega programa. Strategije elaboriranja razlikujejo med dijaki splošnih
gimnazij ter srednjih poklicnih in strokovnih šol, ni pa razlik v uporabi teh strategij med
dijaki splošnih in strokovnih gimnazij.
Če primerjamo dijake različnih izobraževalnih programov v uporabi učnih strategij
s povprečji OECD, ugotovimo, da je uporaba kontrolnih strategij dobro zastopana v vsaj
treh izobraževalnih programih (razen v srednjem poklicnem izobraževanju), saj so pov-
prečja WLE indeksov v teh programih nad povprečjem OECD (0,44, 0,22 in 0,05). To
pomeni, da slovenski dijaki v povprečju pri učenju v precejšnji meri uporabljajo strategije,
kot so npr. ugotavljanje, kateri pojmi kljub prebranemu še vedno niso razumljivi, ugotav-
ljanje, ali so si res zapomnili bistvene informacije iz besedila, iskanje dodatnih informacij,
da bi pojasnili tisto, česar ne razumejo dobro. Kot je bilo že omenjeno, kontrolne strategi-
je v največji meri uporabljajo dijaki splošnih gimnazij, nato pa njihova prisotnost upada z
nižanjem zahtevnostne ravni izobraževalnega programa. Najnižje so kontrolne strategije
izražene pri dijakih srednjega poklicnega izobraževanja. Nadalje so strategije elaboriranja
v vseh izobraževalnih programih prisotne v večji meri, kot je povprečje OECD, kar po-
meni, da si dijaki v različnih izobraževalnih programih prizadevajo razumeti učno gradi-
vo tako, da ga povežejo s tem, kar že vedo, ali si prizadevajo povezovati novo učno gradi-
vo z informacijami, ki se jih učijo pri drugih predmetih, ter skušajo ugotoviti uporabnost
informacij v resničnosti. Strategije memoriranja so nadpovprečno (primerjalno s povpre-
čjem OECD) prisotne v strokovnem srednjem in srednjem poklicnem izobraževanju, kar
91
poklicno izobraževanje) na omenjenih področjih nahajajo pod povprečjem OECD (-0,37
in -0,82 proti 0,00).
Dijaki, ki obiskujejo splošne gimnazije, v primerjavi z dijaki drugih programov,v naj-
večji meri ocenjujejo kot uporabne učinkovite strategije za razumevanje in pomnjenje be-
sedila ter strategije povzemanja (0,34 proti -0,02, -0,18 in -0,59). Te strategije so učinkovi-
te, kadar je treba informacijo v besedilu razumeti in si jo zapomniti ali narediti povzetek
prebranega. Bralne metakogntivne strategije so tako v največji meri prisotne pri dijakih
splošnih gimnazij, nato pa njihova prisotnost upada z nižanjem zahtevnostne ravni izo-
braževalnega programa. Najnižje so metakogntivne strategije izražene pri dijakih poklic-
nega srednjega izobraževanja.
Učne strategije
Med učnimi strategijami je uporaba kontrolnih strategij tista, ki narašča z zahtevno-
stjo izobraževalnega programa. Na drugi strani strategije memoriranja upadajo z zahtev-
nostjo izobraževalnega programa. Strategije elaboriranja razlikujejo med dijaki splošnih
gimnazij ter srednjih poklicnih in strokovnih šol, ni pa razlik v uporabi teh strategij med
dijaki splošnih in strokovnih gimnazij.
Če primerjamo dijake različnih izobraževalnih programov v uporabi učnih strategij
s povprečji OECD, ugotovimo, da je uporaba kontrolnih strategij dobro zastopana v vsaj
treh izobraževalnih programih (razen v srednjem poklicnem izobraževanju), saj so pov-
prečja WLE indeksov v teh programih nad povprečjem OECD (0,44, 0,22 in 0,05). To
pomeni, da slovenski dijaki v povprečju pri učenju v precejšnji meri uporabljajo strategije,
kot so npr. ugotavljanje, kateri pojmi kljub prebranemu še vedno niso razumljivi, ugotav-
ljanje, ali so si res zapomnili bistvene informacije iz besedila, iskanje dodatnih informacij,
da bi pojasnili tisto, česar ne razumejo dobro. Kot je bilo že omenjeno, kontrolne strategi-
je v največji meri uporabljajo dijaki splošnih gimnazij, nato pa njihova prisotnost upada z
nižanjem zahtevnostne ravni izobraževalnega programa. Najnižje so kontrolne strategije
izražene pri dijakih srednjega poklicnega izobraževanja. Nadalje so strategije elaboriranja
v vseh izobraževalnih programih prisotne v večji meri, kot je povprečje OECD, kar po-
meni, da si dijaki v različnih izobraževalnih programih prizadevajo razumeti učno gradi-
vo tako, da ga povežejo s tem, kar že vedo, ali si prizadevajo povezovati novo učno gradi-
vo z informacijami, ki se jih učijo pri drugih predmetih, ter skušajo ugotoviti uporabnost
informacij v resničnosti. Strategije memoriranja so nadpovprečno (primerjalno s povpre-
čjem OECD) prisotne v strokovnem srednjem in srednjem poklicnem izobraževanju, kar
91
