Page 90 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 90
skati povezave med različnimi deli informacij, razumejo dogajanje v neznanih situaci-
jah, uporabljajo splošno znanje, da oblikujejo predpostavke ali kritično ovrednotijo bese-
dilo. Pri uporabi nezveznih besedil (grafi, slike, diagrami, zemljevidi) pa so njihovi dosež-
ki nekoliko slabši in segajo nekoliko pod četrto raven dosežkov. Primerjalno so gimnazijci
dosegli boljši rezultat pri reševanju nalog z zveznim kot nezveznim besedilom (prozno be-
sedilo s stavki, odstavki). Dijaki strokovnih gimnazij so v povprečju dosegli tretjo raven
dosežkov na lestvici bralne pismenosti. To raven v splošnem dosega 53 % slovenskih učen-
cev in dijakov. V povprečju dijaki strokovnih gimnazij znajo poiskati in v nekaterih pri-
merih prepoznati odnos med deli informacij. Povezujejo različne dele besedila, da prepo-
znajo vodilno idejo in da razumejo odnose med deli besedila ali oblikujejo pomen besede
ali fraze. Naloge tretje ravni dosežkov vsebujejo tudi več motečih informacij ali npr. ide-
je, ki nasprotujejo pričakovanjem, iskana informacija v besedilu ni nujno dobro opazna.
Dijaki strokovnih gimnazij v povprečju tudi izkazujejo globlje razumevanje besedila v po-
vezavi z vsakdanjim znanjem. Dijaki tehničnega oz. strokovnega srednjega izobraževanja
v povprečju dosegajo drugo raven bralne pismenosti, ki predstavlja raven temeljnih kom-
petenc. To raven v splošnem dosega 79 % slovenskih učencev in dijakov. Temeljne bralne
kompetence se nanašajo na zmožnost iskanja ene ali več informacij z upoštevanjem raz-
ličnih pogojev, prepoznavanje vodilnih idej besedila, razumevanje odnosov znotraj omeje-
nega dela besedila, ko informacija ni očitna, primerjave na podlagi ene značilnosti besedi-
la, povezovanje med informacijami iz besedila in lastnimi izkušnjami in znanjem. Dijaki
imajo podobne dosežke pri reševanju nalog z zveznim in nezveznim besedilom. Dijaki sre-
dnjega poklicnega izobraževanja v povprečju dosegajo raven bralne pismenosti 1a. V pov-
prečju so torej v tej skupini dijaki z dosežki pod temeljno ravnjo bralne pismenosti. Dijaki
zmorejo v besedilu poiskati informacije, ki so v besedilu jasno zapisane, prepoznajo vodil-
no temo besedila, če je to znano, oblikujejo preprosto povezavo med informacijami iz be-
sedila in vsakdanjim življenjem. Uspešni so lahko pri reševanju bralnih nalog, kjer je mo-
tečih informacij malo.
Metakognitivne strategije
Dijaki izobraževalnih programov se statistično pomembno razlikujejo glede na oce-
no uporabnosti tako metakognitivnih strategij povzemanja besedila kot tudi strategij ra-
zumevanja in pomnjenja besedila. Povprečja WLE indeksov po posameznih izobraževal-
nih ravneh pokažejo, da se le dijaki splošnih gimnazij nahajajo nad povprečjem OECD v
oceni koristnosti uporabe metakognitivnih strategij pri branju besedila (0,27), dijaki stro-
kovnih gimnazij (-0,07) so v svojih ocenah primerljivi s povprečji OECD, medtem ko se
90
jah, uporabljajo splošno znanje, da oblikujejo predpostavke ali kritično ovrednotijo bese-
dilo. Pri uporabi nezveznih besedil (grafi, slike, diagrami, zemljevidi) pa so njihovi dosež-
ki nekoliko slabši in segajo nekoliko pod četrto raven dosežkov. Primerjalno so gimnazijci
dosegli boljši rezultat pri reševanju nalog z zveznim kot nezveznim besedilom (prozno be-
sedilo s stavki, odstavki). Dijaki strokovnih gimnazij so v povprečju dosegli tretjo raven
dosežkov na lestvici bralne pismenosti. To raven v splošnem dosega 53 % slovenskih učen-
cev in dijakov. V povprečju dijaki strokovnih gimnazij znajo poiskati in v nekaterih pri-
merih prepoznati odnos med deli informacij. Povezujejo različne dele besedila, da prepo-
znajo vodilno idejo in da razumejo odnose med deli besedila ali oblikujejo pomen besede
ali fraze. Naloge tretje ravni dosežkov vsebujejo tudi več motečih informacij ali npr. ide-
je, ki nasprotujejo pričakovanjem, iskana informacija v besedilu ni nujno dobro opazna.
Dijaki strokovnih gimnazij v povprečju tudi izkazujejo globlje razumevanje besedila v po-
vezavi z vsakdanjim znanjem. Dijaki tehničnega oz. strokovnega srednjega izobraževanja
v povprečju dosegajo drugo raven bralne pismenosti, ki predstavlja raven temeljnih kom-
petenc. To raven v splošnem dosega 79 % slovenskih učencev in dijakov. Temeljne bralne
kompetence se nanašajo na zmožnost iskanja ene ali več informacij z upoštevanjem raz-
ličnih pogojev, prepoznavanje vodilnih idej besedila, razumevanje odnosov znotraj omeje-
nega dela besedila, ko informacija ni očitna, primerjave na podlagi ene značilnosti besedi-
la, povezovanje med informacijami iz besedila in lastnimi izkušnjami in znanjem. Dijaki
imajo podobne dosežke pri reševanju nalog z zveznim in nezveznim besedilom. Dijaki sre-
dnjega poklicnega izobraževanja v povprečju dosegajo raven bralne pismenosti 1a. V pov-
prečju so torej v tej skupini dijaki z dosežki pod temeljno ravnjo bralne pismenosti. Dijaki
zmorejo v besedilu poiskati informacije, ki so v besedilu jasno zapisane, prepoznajo vodil-
no temo besedila, če je to znano, oblikujejo preprosto povezavo med informacijami iz be-
sedila in vsakdanjim življenjem. Uspešni so lahko pri reševanju bralnih nalog, kjer je mo-
tečih informacij malo.
Metakognitivne strategije
Dijaki izobraževalnih programov se statistično pomembno razlikujejo glede na oce-
no uporabnosti tako metakognitivnih strategij povzemanja besedila kot tudi strategij ra-
zumevanja in pomnjenja besedila. Povprečja WLE indeksov po posameznih izobraževal-
nih ravneh pokažejo, da se le dijaki splošnih gimnazij nahajajo nad povprečjem OECD v
oceni koristnosti uporabe metakognitivnih strategij pri branju besedila (0,27), dijaki stro-
kovnih gimnazij (-0,07) so v svojih ocenah primerljivi s povprečji OECD, medtem ko se
90
