Page 89 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 89
Slika 6: Aritmetična sredina in 95-odstotni interval zaupanja za aritmetično sredino skupnega
dosežka in dosežkov na posameznih podlestvicah na testu PISA 2009 pri dijakih v različnih iz-
obraževalnih programih.
Program 1 = klasična oz. splošna gimnazija, program 2 = strokovna gimnazija, program 3 = teh-
nično oz. strokovno srednje izobraževanje, program 4 = srednje poklicno izobraževanje.
Primerjava rezultatov bralnih dosežkov med različnimi programi (Slika 6) pokaže, da
z nižanjem zahtevnostne ravni programa upadajo dosežki na testu PISA 2009, tako sku-
pni dosežek kot dosežki na posameznih področjih vrst bralnega procesa, ter pri dveh obli-
kah besedila glede na njegovo zveznost. Intervali zaupanja za aritmetične sredine posame-
znih dosežkov v različnih izobraževalnih programih se ne prekrivajo, kar pomeni, da so
vse parne razlike med izobraževalnimi programi na posameznih lestvicah dosežkov stati-
stično pomembne.
Dijaki splošnih gimnazij v povprečju dosegajo četrto raven dosežkov na lestvici bral-
ne pismenosti. To raven v splošnem dosega 24 % slovenskih učencev in dijakov. V povpre-
čju torej dijaki splošnih gimnazij pravilno razumejo daljše in kompleksno besedilo, znajo
89
dosežka in dosežkov na posameznih podlestvicah na testu PISA 2009 pri dijakih v različnih iz-
obraževalnih programih.
Program 1 = klasična oz. splošna gimnazija, program 2 = strokovna gimnazija, program 3 = teh-
nično oz. strokovno srednje izobraževanje, program 4 = srednje poklicno izobraževanje.
Primerjava rezultatov bralnih dosežkov med različnimi programi (Slika 6) pokaže, da
z nižanjem zahtevnostne ravni programa upadajo dosežki na testu PISA 2009, tako sku-
pni dosežek kot dosežki na posameznih področjih vrst bralnega procesa, ter pri dveh obli-
kah besedila glede na njegovo zveznost. Intervali zaupanja za aritmetične sredine posame-
znih dosežkov v različnih izobraževalnih programih se ne prekrivajo, kar pomeni, da so
vse parne razlike med izobraževalnimi programi na posameznih lestvicah dosežkov stati-
stično pomembne.
Dijaki splošnih gimnazij v povprečju dosegajo četrto raven dosežkov na lestvici bral-
ne pismenosti. To raven v splošnem dosega 24 % slovenskih učencev in dijakov. V povpre-
čju torej dijaki splošnih gimnazij pravilno razumejo daljše in kompleksno besedilo, znajo
89
