Page 87 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 87
Spremenljivka HISEI predstavlja indeks poklicne ravni (Ganzeboom, de Graaf in Tre-
iman, 1992, po OECD, 2009) tistega starša, ki ima poklic višje ravni, oz. poklicno raven
dijakovega edinega starša. Višje vrednosti označujejo višjo raven poklicnega statusa.
Bralni dosežki
V analize smo vključili naslednje bralne dosežke na testu PISA 2009:
- dosežek na podlestvici iskanja in priklica informacij,
- dosežek na podlestvici povzemanja in interpretiranja besedila,
- dosežek na podlestvici razmišljanja o besedilu in vrednotenja besedila,
- dosežek na podlestvici vezanega besedila,
- dosežek na podlestvici nevezanega besedila,
- skupni bralni dosežek.
Prve tri podlestvice kažejo uspešnost učencev glede na tri vrste kognitivnih procesov
med branjem. Podlestvica iskanja in priklica informacij kaže, kako dobro dijaki iščejo,
izberejo in zbirajo informacije. Podlestvica povzemanja in interpretiranja besedila kaže,
kako dobro dijaki prebrano besedilo miselno procesirajo, npr. poiščejo odnose med deli
besedila z namenom oblikovanja smiselnega besedila. Podlestvica razmišljanja o besedi-
lu in vrednotenja besedila pa kaže, kako dobro dijaki prebrano besedilo povezujejo z zna-
njem, idejami in vrednotami, ki niso zajeti v danem besedilu.
Dosežek na podlestvici vezanega besedila odraža, kako dobro dijak bere prozno bese-
dilo, sestavljeno iz stavkov, povedi in odstavkov. Dosežek na podlestvici nevezanega bese-
dila pa se nanaša na sposobnost branja tabel, grafov, zemljevidov in diagramov.
Statistična analiza
Za analizo smo uporabili statistični program AM. Izračunali smo deskriptivne stati-
stike za vsako obravnavano spremenljivko glede na izobraževalni program (spremenljvko
ST02Q01 v bazi podatkov PISA 2009) oziroma glede na spol (spremenljivko ST04Q01).
Pri tem smo podatke obtežili z utežjo W_FSTUWT. Ta utež pomeni, koliko oseb v po-
pulaciji predstavlja posamezni dijak. Standardno napako aritmetične sredine smo ocenili
po metodi balansirane ponovljene replikacije (BRR) s Fayevo modifikacijo (glej OECD,
2009: 72). V oceno smo vključili 80 replikatov uteži (W_FSTR1 do W_FSTR80) in upo-
rabili konstanto 0,05 (ob 80 replikatih postane konstanta v enačbi replikacijske metode 1/
((G(1-k)^2)=1/((80*(1-0.5)^2)=1/20).
Za analizo dosežkov smo uporabili analize vrednosti verjetja (angl. plausible values), pri
čemer smo upoštevali pet ocen pismenosti dijakov, merjene s skupnim dosežkom ali po po-
87
iman, 1992, po OECD, 2009) tistega starša, ki ima poklic višje ravni, oz. poklicno raven
dijakovega edinega starša. Višje vrednosti označujejo višjo raven poklicnega statusa.
Bralni dosežki
V analize smo vključili naslednje bralne dosežke na testu PISA 2009:
- dosežek na podlestvici iskanja in priklica informacij,
- dosežek na podlestvici povzemanja in interpretiranja besedila,
- dosežek na podlestvici razmišljanja o besedilu in vrednotenja besedila,
- dosežek na podlestvici vezanega besedila,
- dosežek na podlestvici nevezanega besedila,
- skupni bralni dosežek.
Prve tri podlestvice kažejo uspešnost učencev glede na tri vrste kognitivnih procesov
med branjem. Podlestvica iskanja in priklica informacij kaže, kako dobro dijaki iščejo,
izberejo in zbirajo informacije. Podlestvica povzemanja in interpretiranja besedila kaže,
kako dobro dijaki prebrano besedilo miselno procesirajo, npr. poiščejo odnose med deli
besedila z namenom oblikovanja smiselnega besedila. Podlestvica razmišljanja o besedi-
lu in vrednotenja besedila pa kaže, kako dobro dijaki prebrano besedilo povezujejo z zna-
njem, idejami in vrednotami, ki niso zajeti v danem besedilu.
Dosežek na podlestvici vezanega besedila odraža, kako dobro dijak bere prozno bese-
dilo, sestavljeno iz stavkov, povedi in odstavkov. Dosežek na podlestvici nevezanega bese-
dila pa se nanaša na sposobnost branja tabel, grafov, zemljevidov in diagramov.
Statistična analiza
Za analizo smo uporabili statistični program AM. Izračunali smo deskriptivne stati-
stike za vsako obravnavano spremenljivko glede na izobraževalni program (spremenljvko
ST02Q01 v bazi podatkov PISA 2009) oziroma glede na spol (spremenljivko ST04Q01).
Pri tem smo podatke obtežili z utežjo W_FSTUWT. Ta utež pomeni, koliko oseb v po-
pulaciji predstavlja posamezni dijak. Standardno napako aritmetične sredine smo ocenili
po metodi balansirane ponovljene replikacije (BRR) s Fayevo modifikacijo (glej OECD,
2009: 72). V oceno smo vključili 80 replikatov uteži (W_FSTR1 do W_FSTR80) in upo-
rabili konstanto 0,05 (ob 80 replikatih postane konstanta v enačbi replikacijske metode 1/
((G(1-k)^2)=1/((80*(1-0.5)^2)=1/20).
Za analizo dosežkov smo uporabili analize vrednosti verjetja (angl. plausible values), pri
čemer smo upoštevali pet ocen pismenosti dijakov, merjene s skupnim dosežkom ali po po-
87
