Page 85 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 85
dosežki še najbolj podobni (skupini se torej najmanj razlikujeta v dosežkih v primerjavi
z ostalimi skupinami).
V nadaljevanju evalvacijske študije nas je potem zanimalo, kakšni so deleži profilov di-
jakov glede na značilnosti njihove bralne motivacije ter uporabe učnih in metakognitivnih
strategij pri branju v različnih izobraževalnih programih in deleži omenjenih profilov pri
fantih in dekletih ter kako se omenjene skupine razlikujejo v bralnih dosežkih.
Motivacija za branje v različnih srednješolskih
izobraževalnih programih
Vzorec
V vzorec je bilo vključenih 4250 dijakov, in sicer tistih, ki smo jih vključili tudi v ana-
lize napovednikov bralnih dosežkov. V tistih analizah zaradi zahtev večnivojskega mode-
liranja podatkov nismo upoštevali podatkov osnovnošolcev, starih 15 let, saj je bilo njiho-
vo število zelo majhno (n = 30), kar bi lahko vplivalo na veljavnost rezultatov večnivojskih
analiz, prav tako so bili iz analize izključeni dijaki 2. letnika (n = 245) in dijaki vseh šol,
iz katerih je bilo v zbiranje podatkov vključenih manj kot 5 dijakov (takih je bilo 12 šol in
na njih skupno 33 preučevanih dijakov). Tako so v podatkovni bazi, na kateri smo izvajali
analize v pričujočem delu študije, ostali podatki dijakov iz 271 izobraževalnih programov
v okviru srednjih šol, in sicer podatki 4250 dijakov. Od tega je bilo v vzorcu 2128 dijakinj
(50,1 %). Povprečna starost dijakov in dijakinj je bila 15,71 leta (SD = 0,27). V program sre-
dnjega poklicnega izobraževanja jih je bilo vključenih 820 (19,3 %), v program tehničnega
oz. strokovnega srednjega izobraževanja 1711 (40,3 %), v program strokovne gimnazije 559
(13,2 %) in v program klasične oz. splošne gimnazije 1160 (27,3 %) dijakov.
Njihove podatke smo ustrezno obtežili, tako da so skupno predstavljali podatke 13307
dijakov 1. letnika srednjih šol. Obteženi podatki so pokazali nekoliko drugačno struktu-
ro po izobraževalnih programih, ki je prikazana v tabeli 13.
Tabela 13: Struktura dijakov glede na izobraževalni program
Izobraževalni program Odstotek (od N = 13307)
1 – klasična oz. splošna gimnazija 40,0
2 – strokovna gimnazija 9,1
3 – tehnično oz. strokovno srednje izobraževanje 39,5
4 – srednje poklicno izobraževanje 11,4
85
z ostalimi skupinami).
V nadaljevanju evalvacijske študije nas je potem zanimalo, kakšni so deleži profilov di-
jakov glede na značilnosti njihove bralne motivacije ter uporabe učnih in metakognitivnih
strategij pri branju v različnih izobraževalnih programih in deleži omenjenih profilov pri
fantih in dekletih ter kako se omenjene skupine razlikujejo v bralnih dosežkih.
Motivacija za branje v različnih srednješolskih
izobraževalnih programih
Vzorec
V vzorec je bilo vključenih 4250 dijakov, in sicer tistih, ki smo jih vključili tudi v ana-
lize napovednikov bralnih dosežkov. V tistih analizah zaradi zahtev večnivojskega mode-
liranja podatkov nismo upoštevali podatkov osnovnošolcev, starih 15 let, saj je bilo njiho-
vo število zelo majhno (n = 30), kar bi lahko vplivalo na veljavnost rezultatov večnivojskih
analiz, prav tako so bili iz analize izključeni dijaki 2. letnika (n = 245) in dijaki vseh šol,
iz katerih je bilo v zbiranje podatkov vključenih manj kot 5 dijakov (takih je bilo 12 šol in
na njih skupno 33 preučevanih dijakov). Tako so v podatkovni bazi, na kateri smo izvajali
analize v pričujočem delu študije, ostali podatki dijakov iz 271 izobraževalnih programov
v okviru srednjih šol, in sicer podatki 4250 dijakov. Od tega je bilo v vzorcu 2128 dijakinj
(50,1 %). Povprečna starost dijakov in dijakinj je bila 15,71 leta (SD = 0,27). V program sre-
dnjega poklicnega izobraževanja jih je bilo vključenih 820 (19,3 %), v program tehničnega
oz. strokovnega srednjega izobraževanja 1711 (40,3 %), v program strokovne gimnazije 559
(13,2 %) in v program klasične oz. splošne gimnazije 1160 (27,3 %) dijakov.
Njihove podatke smo ustrezno obtežili, tako da so skupno predstavljali podatke 13307
dijakov 1. letnika srednjih šol. Obteženi podatki so pokazali nekoliko drugačno struktu-
ro po izobraževalnih programih, ki je prikazana v tabeli 13.
Tabela 13: Struktura dijakov glede na izobraževalni program
Izobraževalni program Odstotek (od N = 13307)
1 – klasična oz. splošna gimnazija 40,0
2 – strokovna gimnazija 9,1
3 – tehnično oz. strokovno srednje izobraževanje 39,5
4 – srednje poklicno izobraževanje 11,4
85
