Page 81 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 81
Na Sliki 3 so prikazane povprečne vrednosti posameznih indeksov, tj. lastnosti branja,
v različnih skupinah dijakov. Slika nam pomaga opisati pet nastalih skupin.
Skupine (klastre) dijakov lahko opišemo na naslednji način:
V prvem klastru (14,7 %) se nahajajo dijaki, ki imajo slabše razvite metakognitivne
strategije za razumevanje in pomnjenje besedila ter strategije povzemanja besedila. Prav
tako dijaki v tej skupini pri učenju v manjši meri uporabljajo strategije elaboracije in kon-
trolne strategije. Med učnimi strategijami še najmanj od slovenskega povprečja odstopa
prisotnost strategij pomnjenja, vendar je tudi zanje značilna podpovprečna raba. Motiva-
cija (zavzetost) za branje je nizka, v manjši meri je prisotna raznolikost bralnega gradiva
ter branje na spletu. Dijaki v omenjeni skupini tudi v manjši meri kot druge skupine bere-
jo literarne tekste in jih poglobljeno obravnavajo. Omenjeno skupino dijakov smo poime-
novali Nezavzeti bralci s slabimi učnimi in metakognitivnimi strategijami.
V drugem klastru (14,6 %) se nahajajo dijaki, ki imajo (podobno kot dijaki v prvi sku-
pini) slabše od slovenskega povprečja razvite metakognitivne strategije za razumevanje in
pomnjenje besedila ter strategije povzemanja besedila. Kljub temu so učne strategije v tej
skupini dijakov v primerjavi z drugimi skupinami dobro razvite, med njimi prevladujejo
strategije pomnjenja (dijaki si skušajo zapomniti nove informacije, da bi jih kasneje lahko
obnovili na glas in se učijo tako, da znova in znova berejo učno besedilo). Vendar je tudi v
tej skupini motivacija (zavzetost) za branje nižja od slovenskega povprečja, v povprečju se
nahaja ukvarjanje z literarnimi teksti, nekoliko nadpovprečno je prisotno spletno branje.
Omenjeno skupino dijakov smo poimenovali Nezavzeti bralci z dobrimi učnimi in slabi-
mi metakognitivnimi strategijami, spletni bralci.
V tretjem klastru (28,7 %) se nahajajo dijaki, ki imajo povprečno razvite metakogni-
tivne in učne strategije (pri metakognitivnih strategijah se nahajajo nekoliko nad sloven-
skim povprečjem, pri učnih strategijah pa nekoliko pod povprečjem), vendar je motivaci-
ja za branje nižja od povprečja, prav tako so dijaki v tej skupini povprečni bralci spletnih
strani ter se povprečno ukvarjajo z literarnimi teksti. Omenjeno skupino dijakov smo poi-
menovali Nezavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strategijami.
V četrtem klastru (20,0 %) se nahajajo dijaki, ki imajo v primerjavi z drugimi nad-
povprečno razvite metakognitivne strategije povzemanja ter razumevanja in pomnjenja
besedila. Pri učenju nadpovprečno uporabljajo tudi elaboracijske in kontrolne strategije,
strategije pomnjenja so na povprečni ravni. Nadpovprečno berejo za zabavo in pri branju
uživajo, pri tem uporabljajo raznolika bralna gradiva. So povprečni spletni bralci, nekoli-
81
v različnih skupinah dijakov. Slika nam pomaga opisati pet nastalih skupin.
Skupine (klastre) dijakov lahko opišemo na naslednji način:
V prvem klastru (14,7 %) se nahajajo dijaki, ki imajo slabše razvite metakognitivne
strategije za razumevanje in pomnjenje besedila ter strategije povzemanja besedila. Prav
tako dijaki v tej skupini pri učenju v manjši meri uporabljajo strategije elaboracije in kon-
trolne strategije. Med učnimi strategijami še najmanj od slovenskega povprečja odstopa
prisotnost strategij pomnjenja, vendar je tudi zanje značilna podpovprečna raba. Motiva-
cija (zavzetost) za branje je nizka, v manjši meri je prisotna raznolikost bralnega gradiva
ter branje na spletu. Dijaki v omenjeni skupini tudi v manjši meri kot druge skupine bere-
jo literarne tekste in jih poglobljeno obravnavajo. Omenjeno skupino dijakov smo poime-
novali Nezavzeti bralci s slabimi učnimi in metakognitivnimi strategijami.
V drugem klastru (14,6 %) se nahajajo dijaki, ki imajo (podobno kot dijaki v prvi sku-
pini) slabše od slovenskega povprečja razvite metakognitivne strategije za razumevanje in
pomnjenje besedila ter strategije povzemanja besedila. Kljub temu so učne strategije v tej
skupini dijakov v primerjavi z drugimi skupinami dobro razvite, med njimi prevladujejo
strategije pomnjenja (dijaki si skušajo zapomniti nove informacije, da bi jih kasneje lahko
obnovili na glas in se učijo tako, da znova in znova berejo učno besedilo). Vendar je tudi v
tej skupini motivacija (zavzetost) za branje nižja od slovenskega povprečja, v povprečju se
nahaja ukvarjanje z literarnimi teksti, nekoliko nadpovprečno je prisotno spletno branje.
Omenjeno skupino dijakov smo poimenovali Nezavzeti bralci z dobrimi učnimi in slabi-
mi metakognitivnimi strategijami, spletni bralci.
V tretjem klastru (28,7 %) se nahajajo dijaki, ki imajo povprečno razvite metakogni-
tivne in učne strategije (pri metakognitivnih strategijah se nahajajo nekoliko nad sloven-
skim povprečjem, pri učnih strategijah pa nekoliko pod povprečjem), vendar je motivaci-
ja za branje nižja od povprečja, prav tako so dijaki v tej skupini povprečni bralci spletnih
strani ter se povprečno ukvarjajo z literarnimi teksti. Omenjeno skupino dijakov smo poi-
menovali Nezavzeti bralci s povprečnimi učnimi in metakognitivnimi strategijami.
V četrtem klastru (20,0 %) se nahajajo dijaki, ki imajo v primerjavi z drugimi nad-
povprečno razvite metakognitivne strategije povzemanja ter razumevanja in pomnjenja
besedila. Pri učenju nadpovprečno uporabljajo tudi elaboracijske in kontrolne strategije,
strategije pomnjenja so na povprečni ravni. Nadpovprečno berejo za zabavo in pri branju
uživajo, pri tem uporabljajo raznolika bralna gradiva. So povprečni spletni bralci, nekoli-
81
