Page 69 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 69
ni delež precej nižji (0,4 %) kot v omenjenih državah. V vseh treh državah dijaki, ki po-
ročajo o pozitivnejšem zaznanem učiteljevem odnosu, v povprečju dosegajo višje dosež-
ke na testu bralne pismenosti, vendar prihaja tukaj do določenih razlik med državami.
Na Finskem in Norveškem v povprečju dijaki, ki se uvrščajo v najvišjo četrtino indeksa
zaznanega pozitivnega odnosa učitelja, dosegajo tudi najvišje dosežke na testu bralne pi-
smenosti. Bralni dosežki z vrednostmi indeksa naraščajo. To pa ne velja za Slovenijo. Di-
jake, ki so na testu branja v povprečju dosegali najvišje rezultate (490 in 492 točk), najde-
mo tudi v drugi in tretji četrtini indeksa (razlike v bralnih dosežkih dijakov so v zgornjih
treh četrtinah indeksa minimalne: 489, 490 in 492 točk), kjer se njegove vrednosti gibljejo
med -0,73 in -0,22. Eno enoto višje vrednosti indeksa v povprečju držav OECD predsta-
vljajo 12,2 točk več na testu bralne pismenosti, v Sloveniji 6,5 točk, na Finskem 20,1 točk
ter Norveškem kar 23,9 točk.
Slovenski dijaki v povprečju zaznavajo manj pozitiven odnos učiteljev do njih, kot je
bilo to ugotovljeno na Finskem in Norveškem, čeprav so bili tudi rezultati za Norveško
v nasprotju s Finsko na tem področju podpovprečni. V nasprotju s Finsko in Norveško
v Sloveniji vrednost indeksa z višjimi bralnimi dosežki ne narašča. Dijaki, ki so na testu
bralne pismenosti v povprečju dosegali višje rezultate, različno ocenjujejo učiteljev od-
nos do njih; tako pozitivno (vrednosti indeksa 0,71), kot tudi negativno (vrednosti inde-
ksa -0,73). V splošnem lahko rečemo, da se je zaznani pozitiven odnos učitelja do dijakov
pokazal kot pomemben dejavnik pri pojasnjevanju dosežkov na testu bralne pismenosti,
predvsem na Finskem in Norveškem.
Bralni dosežki glede na indeks socialno-ekonomskega položaja družine
Odnos med učnimi dosežki in socialnoekonomskim položajem družine, iz katere iz-
haja učenec, nam pomaga bolje osvetliti pogoje, ki jih različnim učencem zagotavlja nek
šolski sistem. Kot eden od indikatorjev stopnje enakosti pogojev v raziskavi PISA nastopa
t. i. Indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega položaja (ESCS). Omenjeni indeks je
sestavljen iz naslednjih dejavnikov: najvišji poklicni položaj staršev, najvišja izobrazbena
stopnja staršev (v letih izobraževanja), materialne dobrine doma, kulturne dobrine doma
ter izobraževalne dobrine doma. Indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega položaja
je standardizirana vrednost s povprečjem 0 in standardnim odklonom 1. Tako v Sloveniji
kot na Finskem in Norveškem so vrednosti omenjenega indeksa nadpovprečne. Med ome-
njenimi državami je najvišji indeks ESCS zabeležila Norveška (0,47), sledi ji Finska (0,37),
najnižji izmed treh držav pa je zabeležila Slovenija (0,07).
69
ročajo o pozitivnejšem zaznanem učiteljevem odnosu, v povprečju dosegajo višje dosež-
ke na testu bralne pismenosti, vendar prihaja tukaj do določenih razlik med državami.
Na Finskem in Norveškem v povprečju dijaki, ki se uvrščajo v najvišjo četrtino indeksa
zaznanega pozitivnega odnosa učitelja, dosegajo tudi najvišje dosežke na testu bralne pi-
smenosti. Bralni dosežki z vrednostmi indeksa naraščajo. To pa ne velja za Slovenijo. Di-
jake, ki so na testu branja v povprečju dosegali najvišje rezultate (490 in 492 točk), najde-
mo tudi v drugi in tretji četrtini indeksa (razlike v bralnih dosežkih dijakov so v zgornjih
treh četrtinah indeksa minimalne: 489, 490 in 492 točk), kjer se njegove vrednosti gibljejo
med -0,73 in -0,22. Eno enoto višje vrednosti indeksa v povprečju držav OECD predsta-
vljajo 12,2 točk več na testu bralne pismenosti, v Sloveniji 6,5 točk, na Finskem 20,1 točk
ter Norveškem kar 23,9 točk.
Slovenski dijaki v povprečju zaznavajo manj pozitiven odnos učiteljev do njih, kot je
bilo to ugotovljeno na Finskem in Norveškem, čeprav so bili tudi rezultati za Norveško
v nasprotju s Finsko na tem področju podpovprečni. V nasprotju s Finsko in Norveško
v Sloveniji vrednost indeksa z višjimi bralnimi dosežki ne narašča. Dijaki, ki so na testu
bralne pismenosti v povprečju dosegali višje rezultate, različno ocenjujejo učiteljev od-
nos do njih; tako pozitivno (vrednosti indeksa 0,71), kot tudi negativno (vrednosti inde-
ksa -0,73). V splošnem lahko rečemo, da se je zaznani pozitiven odnos učitelja do dijakov
pokazal kot pomemben dejavnik pri pojasnjevanju dosežkov na testu bralne pismenosti,
predvsem na Finskem in Norveškem.
Bralni dosežki glede na indeks socialno-ekonomskega položaja družine
Odnos med učnimi dosežki in socialnoekonomskim položajem družine, iz katere iz-
haja učenec, nam pomaga bolje osvetliti pogoje, ki jih različnim učencem zagotavlja nek
šolski sistem. Kot eden od indikatorjev stopnje enakosti pogojev v raziskavi PISA nastopa
t. i. Indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega položaja (ESCS). Omenjeni indeks je
sestavljen iz naslednjih dejavnikov: najvišji poklicni položaj staršev, najvišja izobrazbena
stopnja staršev (v letih izobraževanja), materialne dobrine doma, kulturne dobrine doma
ter izobraževalne dobrine doma. Indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega položaja
je standardizirana vrednost s povprečjem 0 in standardnim odklonom 1. Tako v Sloveniji
kot na Finskem in Norveškem so vrednosti omenjenega indeksa nadpovprečne. Med ome-
njenimi državami je najvišji indeks ESCS zabeležila Norveška (0,47), sledi ji Finska (0,37),
najnižji izmed treh držav pa je zabeležila Slovenija (0,07).
69
