Page 73 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 73
ormacij na spletu, npr. receptov, urnikov). Višji indeks pomeni večjo stopnjo ukvarja-
nja s spletnimi dejavnostmi.
Indeks strategij za razumevanje in pomnjenje besedila (UNDREM). Dijak na 6-sto-
penjski lestvici (1 = sploh ni uporabna, 6 = zelo je uporabna) ocenjuje uporabnost različ-
nih strategij branja in razumevanja besedil (A – se osredotoči na dele besedila, ki jih z lah-
koto razume; B – dvakrat hitro prebere besedilo; C – o vsebini se pogovarja z drugimi; D
– podčrta pomembne dele; E – povzame besedilo s svojimi besedami; F – besedilo na glas
prebere nekomu drugemu). Strategije C, D in E so boljše od strategij A, B in F. Dijaki z
višjim indeksom zaznavajo boljše strategije za razumevanje in pomnjenje besedil kot upo-
rabnejše od dijakov z nižjim indeksom.
Indeks strategij povzemanja besedila (METASUM). Dijak na 6-stopenjski lestvici (1 =
sploh ni uporabna, 6 = zelo je uporabna) ocenjuje uporabnost različnih strategij povzema-
nja besedil (A – napiše povzetek, vanj vključi vse odstavke; B – prepiše stavke dobesedno;
C – preden napiše povzetek, večkrat prebere besedilo, D – preveri, ali so v povzetku pred-
stavljena ključna dejstva; E – prebere besedilo, podčrta pomembnejše stavke, jih napiše s
svojimi besedami). Pri računanju indeksa se upošteva, da sta strategiji D in E boljši od stra-
tegij A in C in ti boljši od strategije B. Dijaki z višjim indeksom zaznavajo boljše strategije
za povzemanje besedil kot uporabnejše od dijakov z nižjim indeksom.
Pogostost obiskovanja knjižnice (LIBUSE). Dijak na 5-stopenjski lestvici (1 = nikoli, 5
= večkrat na teden) oceni, kako pogosto obišče knjižnico iz različnih razlogov (za izposo-
jo knjig za razvedrilo; za šolsko delo; da tam naredi domačo nalogo; da bere revije ali ča-
sopise; da bere knjige za zabavo; da se uči o stvareh, ki niso povezane s poukom; da upora-
blja internet). Višji indeks pomeni pogostejše obiskovanje knjižnice.
Pogostost uporabe računalnika v šoli (USESCH). Dijak na 4-stopenjski lestvici (1 = ni-
koli ali skoraj nikoli, 4 = vsak dan ali skoraj vsak dan) ocenjuje, kako pogosto v šoli upora-
blja računalnik za različne namene (klepeta prek spleta; uporablja elektronsko pošto; išče
informacije za šolsko delo; pobira oz. nalaga gradiva s spletne strani šole ali brska po njej;
svoje delo objavlja na spletni strani šole; uporablja računalniške simulacije; vadi in se iz-
popolnjuje v različnih predmetih; na računalniku samostojno dela domačo nalogo; upo-
rablja ga za skupinsko delo in stike z drugimi dijaki). Višji indeks pomeni več rabe raču-
nalnika v šoli.
Pogostost uporabe računalnika doma za šolsko delo (HOMSCH). Dijak na 4-stopenjski
lestvici (1 = nikoli ali skoraj nikoli, 4 = vsak dan ali skoraj vsak dan) ocenjuje, kako pogo-
sto doma uporablja računalnik v zvezi s šolo (na internetu išče informacije za šolsko delo;
73
nja s spletnimi dejavnostmi.
Indeks strategij za razumevanje in pomnjenje besedila (UNDREM). Dijak na 6-sto-
penjski lestvici (1 = sploh ni uporabna, 6 = zelo je uporabna) ocenjuje uporabnost različ-
nih strategij branja in razumevanja besedil (A – se osredotoči na dele besedila, ki jih z lah-
koto razume; B – dvakrat hitro prebere besedilo; C – o vsebini se pogovarja z drugimi; D
– podčrta pomembne dele; E – povzame besedilo s svojimi besedami; F – besedilo na glas
prebere nekomu drugemu). Strategije C, D in E so boljše od strategij A, B in F. Dijaki z
višjim indeksom zaznavajo boljše strategije za razumevanje in pomnjenje besedil kot upo-
rabnejše od dijakov z nižjim indeksom.
Indeks strategij povzemanja besedila (METASUM). Dijak na 6-stopenjski lestvici (1 =
sploh ni uporabna, 6 = zelo je uporabna) ocenjuje uporabnost različnih strategij povzema-
nja besedil (A – napiše povzetek, vanj vključi vse odstavke; B – prepiše stavke dobesedno;
C – preden napiše povzetek, večkrat prebere besedilo, D – preveri, ali so v povzetku pred-
stavljena ključna dejstva; E – prebere besedilo, podčrta pomembnejše stavke, jih napiše s
svojimi besedami). Pri računanju indeksa se upošteva, da sta strategiji D in E boljši od stra-
tegij A in C in ti boljši od strategije B. Dijaki z višjim indeksom zaznavajo boljše strategije
za povzemanje besedil kot uporabnejše od dijakov z nižjim indeksom.
Pogostost obiskovanja knjižnice (LIBUSE). Dijak na 5-stopenjski lestvici (1 = nikoli, 5
= večkrat na teden) oceni, kako pogosto obišče knjižnico iz različnih razlogov (za izposo-
jo knjig za razvedrilo; za šolsko delo; da tam naredi domačo nalogo; da bere revije ali ča-
sopise; da bere knjige za zabavo; da se uči o stvareh, ki niso povezane s poukom; da upora-
blja internet). Višji indeks pomeni pogostejše obiskovanje knjižnice.
Pogostost uporabe računalnika v šoli (USESCH). Dijak na 4-stopenjski lestvici (1 = ni-
koli ali skoraj nikoli, 4 = vsak dan ali skoraj vsak dan) ocenjuje, kako pogosto v šoli upora-
blja računalnik za različne namene (klepeta prek spleta; uporablja elektronsko pošto; išče
informacije za šolsko delo; pobira oz. nalaga gradiva s spletne strani šole ali brska po njej;
svoje delo objavlja na spletni strani šole; uporablja računalniške simulacije; vadi in se iz-
popolnjuje v različnih predmetih; na računalniku samostojno dela domačo nalogo; upo-
rablja ga za skupinsko delo in stike z drugimi dijaki). Višji indeks pomeni več rabe raču-
nalnika v šoli.
Pogostost uporabe računalnika doma za šolsko delo (HOMSCH). Dijak na 4-stopenjski
lestvici (1 = nikoli ali skoraj nikoli, 4 = vsak dan ali skoraj vsak dan) ocenjuje, kako pogo-
sto doma uporablja računalnik v zvezi s šolo (na internetu išče informacije za šolsko delo;
73
