Page 64 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 64
V državah OECD velik odstotek dijakov poroča o tem, da jih učitelji spodbujajo k
njihovi aktivni udeležbi pri branju. Tako jih v povprečju kar 60 % meni, da jim da uči-
telj dovolj časa za razmislek o odgovorih, in kar 59 % jih poroča, da jih učitelj spodbuja k
boljšemu razumevanju besedila. V Sloveniji so ti odstotki še višji, saj v povprečju kar 68 %
dijakov poroča o tem, da jih učitelji spodbujajo k boljšemu razumevanju besedila, in tudi
odstotek tistih, ki menijo, da jim da učitelj dovolj časa za razmislek o odgovorih, je višji
(62 %). Na Finskem in Norveškem je slika nekoliko drugačna. Tako Finci kot Norvežani
se skoraj v vseh postavkah (razen tretje), uvrščajo pod povprečje držav OECD. Tako le 35
% 15-letnikov na Finskem poroča o tem, da profesorica od njih zahteva, da pojasnijo be-
sedilo in jim zastavlja vprašanja, ki jih spodbujajo k boljšemu razumevanju besedila. Od-
stotka dijakov, ki menijo enako, sta na Norveškem nekoliko višja (53 % in 45 %), vendar
še vedno pod povprečjem držav OECD (59 % in 52 %) in nižja od odstotka omenjenih
dijakov v Sloveniji (62 % in 68 %). V povprečju kar 65 % slovenskih dijakov poroča tudi
o tem, da jih učitelji spodbujajo k izražanju svojega mnenja, kar je 10 % več, kot je bilo
to ugotovljeno na povprečni ravni držav OECD (55 %) in 24 % ter 18 % več kot na Nor-
veškem in Finskem. Naši učenci pa tudi v večji meri (46 % in 48 %) menijo, da jim uči-
telj pomaga prebrano povezati z njihovim vsakdanjim življenjem ter prejšnjim znanjem,
kot o tem poročajo njihovi vrstniki na ravni OECD držav (33 % in 43 %) in tudi na Fin-
skem (17 % in 24 %) ter Norveškem (20 % in 28 %), kjer sta odstotka 15-letnikov, ki o tem
poročajo, dokaj nizka. V našem prostoru tako dijaki v povprečju zaznavajo večjo spodbudo
učitelja k zavzetosti in aktivni udeležbi pri branju, kot je bilo to ugotovljeno pri sovrstnikih
na Finskem in Norveškem.
V splošnem lahko rečemo, da 15-letniki na Finskem in Norveškem v povprečju zaznava-
jo manj spodbude s strani učitelja kot dijaki v Sloveniji in na povprečni ravni OECD držav.
Povprečna vrednost indeksa zaznane učiteljeve spodbude pri bralnih aktivnostih Indeksa
je na Finskem -0,33 in na Norveškem podobno, -0,37 (Slovenija – 0,22). Dijaki, ki v najve-
čji meri poročajo o spodbudi pri bralnih aktivnostih s strani učitelja, v povprečju ne dose-
gajo bistveno višjih dosežkov od tistih dijakov, ki poročajo o manjši spodbudi. V Sloveni-
ji so razlike v dosežkih med omenjenimi dijaki bistveno večje. Torej, spodbuda pri bralnih
aktivnostih s strani učitelja nima tako velikega učinka na bralne dosežke kot pri nas.
Z indeksom zaznanega učiteljevega spodbujanja učencev pri bralni aktivnosti lahko v
Sloveniji pojasnimo 1,4 % variabilnosti v bralnih dosežkih, na ravni držav OECD pa 0,7
%. Tudi na Finskem in Norveškem je delež pojasnjene variabilnosti nižji kot v Sloveniji, in
sicer 0,1 % na Finskem in 0,9 % na Norveškem. Če v vseh treh državah indeks primerjamo
64
njihovi aktivni udeležbi pri branju. Tako jih v povprečju kar 60 % meni, da jim da uči-
telj dovolj časa za razmislek o odgovorih, in kar 59 % jih poroča, da jih učitelj spodbuja k
boljšemu razumevanju besedila. V Sloveniji so ti odstotki še višji, saj v povprečju kar 68 %
dijakov poroča o tem, da jih učitelji spodbujajo k boljšemu razumevanju besedila, in tudi
odstotek tistih, ki menijo, da jim da učitelj dovolj časa za razmislek o odgovorih, je višji
(62 %). Na Finskem in Norveškem je slika nekoliko drugačna. Tako Finci kot Norvežani
se skoraj v vseh postavkah (razen tretje), uvrščajo pod povprečje držav OECD. Tako le 35
% 15-letnikov na Finskem poroča o tem, da profesorica od njih zahteva, da pojasnijo be-
sedilo in jim zastavlja vprašanja, ki jih spodbujajo k boljšemu razumevanju besedila. Od-
stotka dijakov, ki menijo enako, sta na Norveškem nekoliko višja (53 % in 45 %), vendar
še vedno pod povprečjem držav OECD (59 % in 52 %) in nižja od odstotka omenjenih
dijakov v Sloveniji (62 % in 68 %). V povprečju kar 65 % slovenskih dijakov poroča tudi
o tem, da jih učitelji spodbujajo k izražanju svojega mnenja, kar je 10 % več, kot je bilo
to ugotovljeno na povprečni ravni držav OECD (55 %) in 24 % ter 18 % več kot na Nor-
veškem in Finskem. Naši učenci pa tudi v večji meri (46 % in 48 %) menijo, da jim uči-
telj pomaga prebrano povezati z njihovim vsakdanjim življenjem ter prejšnjim znanjem,
kot o tem poročajo njihovi vrstniki na ravni OECD držav (33 % in 43 %) in tudi na Fin-
skem (17 % in 24 %) ter Norveškem (20 % in 28 %), kjer sta odstotka 15-letnikov, ki o tem
poročajo, dokaj nizka. V našem prostoru tako dijaki v povprečju zaznavajo večjo spodbudo
učitelja k zavzetosti in aktivni udeležbi pri branju, kot je bilo to ugotovljeno pri sovrstnikih
na Finskem in Norveškem.
V splošnem lahko rečemo, da 15-letniki na Finskem in Norveškem v povprečju zaznava-
jo manj spodbude s strani učitelja kot dijaki v Sloveniji in na povprečni ravni OECD držav.
Povprečna vrednost indeksa zaznane učiteljeve spodbude pri bralnih aktivnostih Indeksa
je na Finskem -0,33 in na Norveškem podobno, -0,37 (Slovenija – 0,22). Dijaki, ki v najve-
čji meri poročajo o spodbudi pri bralnih aktivnostih s strani učitelja, v povprečju ne dose-
gajo bistveno višjih dosežkov od tistih dijakov, ki poročajo o manjši spodbudi. V Sloveni-
ji so razlike v dosežkih med omenjenimi dijaki bistveno večje. Torej, spodbuda pri bralnih
aktivnostih s strani učitelja nima tako velikega učinka na bralne dosežke kot pri nas.
Z indeksom zaznanega učiteljevega spodbujanja učencev pri bralni aktivnosti lahko v
Sloveniji pojasnimo 1,4 % variabilnosti v bralnih dosežkih, na ravni držav OECD pa 0,7
%. Tudi na Finskem in Norveškem je delež pojasnjene variabilnosti nižji kot v Sloveniji, in
sicer 0,1 % na Finskem in 0,9 % na Norveškem. Če v vseh treh državah indeks primerjamo
64
