Page 65 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 65
ralnimi dosežki, opazimo, da je indeks pri učencih z višjimi dosežki višji in pri učencih
z nižjimi nižji, vendar razlike predvsem na Finskem in Norveškem niso tako velike. Raz-
lika v bralnih dosežkih slovenskih dijakov, ki se glede na vrednost indeksa uvrščajo v spo-
dnjo četrtino (- 0,95), in tistimi, ki se uvrščajo v zgornjo četrtino vrednosti indeksa (1,38),
je 30 točk (467 proti 497 točk), kar pa je razlika, ki predstavlja učence na različnih ravneh
bralne pismenosti. Ta razlika je tudi večja kot na povprečni ravni držav OECD (484 pro-
ti 502 točk) in tudi na Finskem (6 točk; 536 proti 542 točk) ter na Norveškem (18 točk;
496 proti 514 točk).
Kot lahko razberemo iz podatkov, v povprečju v vseh treh državah dijaki, ki poroča-
jo o večji učiteljevi spodbudi pri bralnih aktivnostih, dosegajo tudi višje dosežke na testu
bralne pismenosti, vendar so te razlike na Finskem in Norveškem, ki sta se na lestvici bral-
ne pismenosti uvrstili nad povprečje OECD držav oz. v sam vrh, v primerjavi s Slovenijo
relativno majhne.
Dijaki pa so poleg postavk, ki tvorijo indeks zaznanega učiteljevega spodbujanja učen-
cev k zavzetosti in aktivni udeležbi pri bralnih aktivnostih, odgovarjali še na vprašanje, ki
podrobneje opisuje pouk materinščine z vidika jasnosti in transparentnosti učnega proce-
sa in ocenjevanja ter spodbujanja dijakov k aktivnemu sodelovanju pri pouku.
Dijaki so omenjeno ocenjevali s pomočjo naslednjega vprašanja in pripadajočih po-
stavk:
Kako pogosto se pri pouku materinščine zgodi naslednje?
1 Profesor/-ica vnaprej razloži, kaj pričakuje od dijakov.
2 Profesor/-ica preveri, ali so dijaki pri reševanju bralne naloge zbrani.
3 Profesor/-ica se po tem, ko so končali reševanje bralne naloge, z dijaki pogovori o
njihovem delu.
4 Profesor/-ica dijakom vnaprej pove, kako bo vrednotil/-a njihovo delo.
5 Profesor/-ica vpraša, ali so vsi dijaki razumeli, kako morajo rešiti bralno nalogo.
6 Profesor/-ica oceni dijakovo delo.
7 Profesor/-ica da dijakom možnost, da postavljajo vprašanja o bralni nalogi.
8 Profesor/-ica postavlja vprašanja, ki dijake spodbujajo k aktivnemu sodelovanju.
9 Profesor/-ica dijakom takoj po tem, ko so končali bralno nalogo, pove, kako uspe-
šni so bili.
Omenjene postavke niso bile vključene v izračun indeksa, ki bi bil mednarodno pri-
merljiv, lahko pa nam služijo kot grob opis zaznave dijakov o tem, v kolikšni meri je pouk
slovenščine transparenten in v kolikšni meri učitelji dijake spodbujajo k aktivnemu sode-
65
z nižjimi nižji, vendar razlike predvsem na Finskem in Norveškem niso tako velike. Raz-
lika v bralnih dosežkih slovenskih dijakov, ki se glede na vrednost indeksa uvrščajo v spo-
dnjo četrtino (- 0,95), in tistimi, ki se uvrščajo v zgornjo četrtino vrednosti indeksa (1,38),
je 30 točk (467 proti 497 točk), kar pa je razlika, ki predstavlja učence na različnih ravneh
bralne pismenosti. Ta razlika je tudi večja kot na povprečni ravni držav OECD (484 pro-
ti 502 točk) in tudi na Finskem (6 točk; 536 proti 542 točk) ter na Norveškem (18 točk;
496 proti 514 točk).
Kot lahko razberemo iz podatkov, v povprečju v vseh treh državah dijaki, ki poroča-
jo o večji učiteljevi spodbudi pri bralnih aktivnostih, dosegajo tudi višje dosežke na testu
bralne pismenosti, vendar so te razlike na Finskem in Norveškem, ki sta se na lestvici bral-
ne pismenosti uvrstili nad povprečje OECD držav oz. v sam vrh, v primerjavi s Slovenijo
relativno majhne.
Dijaki pa so poleg postavk, ki tvorijo indeks zaznanega učiteljevega spodbujanja učen-
cev k zavzetosti in aktivni udeležbi pri bralnih aktivnostih, odgovarjali še na vprašanje, ki
podrobneje opisuje pouk materinščine z vidika jasnosti in transparentnosti učnega proce-
sa in ocenjevanja ter spodbujanja dijakov k aktivnemu sodelovanju pri pouku.
Dijaki so omenjeno ocenjevali s pomočjo naslednjega vprašanja in pripadajočih po-
stavk:
Kako pogosto se pri pouku materinščine zgodi naslednje?
1 Profesor/-ica vnaprej razloži, kaj pričakuje od dijakov.
2 Profesor/-ica preveri, ali so dijaki pri reševanju bralne naloge zbrani.
3 Profesor/-ica se po tem, ko so končali reševanje bralne naloge, z dijaki pogovori o
njihovem delu.
4 Profesor/-ica dijakom vnaprej pove, kako bo vrednotil/-a njihovo delo.
5 Profesor/-ica vpraša, ali so vsi dijaki razumeli, kako morajo rešiti bralno nalogo.
6 Profesor/-ica oceni dijakovo delo.
7 Profesor/-ica da dijakom možnost, da postavljajo vprašanja o bralni nalogi.
8 Profesor/-ica postavlja vprašanja, ki dijake spodbujajo k aktivnemu sodelovanju.
9 Profesor/-ica dijakom takoj po tem, ko so končali bralno nalogo, pove, kako uspe-
šni so bili.
Omenjene postavke niso bile vključene v izračun indeksa, ki bi bil mednarodno pri-
merljiv, lahko pa nam služijo kot grob opis zaznave dijakov o tem, v kolikšni meri je pouk
slovenščine transparenten in v kolikšni meri učitelji dijake spodbujajo k aktivnemu sode-
65
