Page 70 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 70
Na podlagi socialno-ekonomskega položaja družine lahko v Sloveniji pojasnimo 14,3
% variabilnosti v bralnih dosežkih, kar je rahlo nad povprečjem držav OECD (14 %). Na
Finskem in Norveškem sta odstotka nižja, in sicer 7,8 % (Finska) in 8,6 % (Norveška).
Eno enoto višje vrednosti indeksa se v Sloveniji povezujejo z 39 točkami več na testu bral-
ne pismenosti, kar je nad povprečjem držav OECD (38 točk). Na Finskem ta sprememba
predstavlja 31 točk, na Norveškem pa 36 točk. V vseh treh državah pa z vrednostmi inde-
ksa naraščajo tudi bralni dosežki. Tako se v najnižjo četrtino indeksa povsod uvrščajo di-
jaki z najnižjimi dosežki na testu bralne pismenosti in v najvišjo četrtino tisti z najvišji-
mi dosežki (444 proti 532 točk v Sloveniji; 504 proti 565 točk na Finskem; 468 proti 536
točk na Norveškem).
Finska in Norveška sta tudi v skupini držav, kjer je bil ugotovljen nadpovprečen so-
cialno-ekonomski status vključenih dijakov, v povprečju pa se državi uvrščata tudi med
države z zelo visokimi oz. nadpovprečnimi dosežki. V Sloveniji je slika nekoliko drugač-
na, in sicer smo v povprečju zabeležili nadpovprečen socialno-ekonomski status sodelujo-
čih dijakov in podpovprečne dosežke na lestvici bralne pismenosti. Morda je zanimiv tudi
podatek, da so v državah na Kitajskem (Hong Kong, Singapur), v Južni Koreji in na Ja-
ponskem, kjer se na lestvici dosežkov uvrščajo v sam vrh, zabeležili podpovprečen social-
no-ekonomski status njihovih dijakov. Nekateri strokovnjaki (Markus v OECD, 2010b)
menijo, da naj bi večji učinek kot socialno-ekonomsko ozadje dijaka na bralne dosežke
imel sam izobraževalni sistem ter način poučevanja.
Slovenija se tudi uvršča med države, ki so v raziskavi PISA 2009 zabeležile nadpovpre-
čen učinek socialno-ekonomskega ozadja dijaka na bralne dosežke, ki se na lestvici uvršča-
jo pod povprečje. Finska in Norveška pa obratno poročata o podpovprečnem učinku so-
cialno-ekonomskega ozadja na bralne dosežke, ki se na lestvici uvrščajo nad povprečje oz.
v primeru Finske v sam vrh (OECD, 2010b).
Torej, tako Slovenija kot Finska in Norveška se uvrščajo med države, kjer je bil v povpre-
čju zabeležen nadpovprečen socialno-ekonomski status sodelujočih dijakov oz. njihovih dru-
žin. Prav tako se je ESCS v vseh treh primerjanih državah pokazal kot pomemben dejavnik
pri pojasnjevanju dosežkov na testu bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, le da je nje-
gov učinek na dosežke dijakov v Sloveniji, v primerjavi s Finsko in Norveško, večji. Finska
in Norveška se v nasprotju s Slovenijo uvrščata med države, kjer so zabeležili podpovprečne
učinke socialno-ekonomskega statusa na bralne dosežke, čemur lahko botruje tudi sama poli-
tika omenjenih držav, kjer je ena izmed najpomembnejših prioritet izobraževalnega sistema
ravno zmanjševanje socialnih razlik med učenci.
70
% variabilnosti v bralnih dosežkih, kar je rahlo nad povprečjem držav OECD (14 %). Na
Finskem in Norveškem sta odstotka nižja, in sicer 7,8 % (Finska) in 8,6 % (Norveška).
Eno enoto višje vrednosti indeksa se v Sloveniji povezujejo z 39 točkami več na testu bral-
ne pismenosti, kar je nad povprečjem držav OECD (38 točk). Na Finskem ta sprememba
predstavlja 31 točk, na Norveškem pa 36 točk. V vseh treh državah pa z vrednostmi inde-
ksa naraščajo tudi bralni dosežki. Tako se v najnižjo četrtino indeksa povsod uvrščajo di-
jaki z najnižjimi dosežki na testu bralne pismenosti in v najvišjo četrtino tisti z najvišji-
mi dosežki (444 proti 532 točk v Sloveniji; 504 proti 565 točk na Finskem; 468 proti 536
točk na Norveškem).
Finska in Norveška sta tudi v skupini držav, kjer je bil ugotovljen nadpovprečen so-
cialno-ekonomski status vključenih dijakov, v povprečju pa se državi uvrščata tudi med
države z zelo visokimi oz. nadpovprečnimi dosežki. V Sloveniji je slika nekoliko drugač-
na, in sicer smo v povprečju zabeležili nadpovprečen socialno-ekonomski status sodelujo-
čih dijakov in podpovprečne dosežke na lestvici bralne pismenosti. Morda je zanimiv tudi
podatek, da so v državah na Kitajskem (Hong Kong, Singapur), v Južni Koreji in na Ja-
ponskem, kjer se na lestvici dosežkov uvrščajo v sam vrh, zabeležili podpovprečen social-
no-ekonomski status njihovih dijakov. Nekateri strokovnjaki (Markus v OECD, 2010b)
menijo, da naj bi večji učinek kot socialno-ekonomsko ozadje dijaka na bralne dosežke
imel sam izobraževalni sistem ter način poučevanja.
Slovenija se tudi uvršča med države, ki so v raziskavi PISA 2009 zabeležile nadpovpre-
čen učinek socialno-ekonomskega ozadja dijaka na bralne dosežke, ki se na lestvici uvršča-
jo pod povprečje. Finska in Norveška pa obratno poročata o podpovprečnem učinku so-
cialno-ekonomskega ozadja na bralne dosežke, ki se na lestvici uvrščajo nad povprečje oz.
v primeru Finske v sam vrh (OECD, 2010b).
Torej, tako Slovenija kot Finska in Norveška se uvrščajo med države, kjer je bil v povpre-
čju zabeležen nadpovprečen socialno-ekonomski status sodelujočih dijakov oz. njihovih dru-
žin. Prav tako se je ESCS v vseh treh primerjanih državah pokazal kot pomemben dejavnik
pri pojasnjevanju dosežkov na testu bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, le da je nje-
gov učinek na dosežke dijakov v Sloveniji, v primerjavi s Finsko in Norveško, večji. Finska
in Norveška se v nasprotju s Slovenijo uvrščata med države, kjer so zabeležili podpovprečne
učinke socialno-ekonomskega statusa na bralne dosežke, čemur lahko botruje tudi sama poli-
tika omenjenih držav, kjer je ena izmed najpomembnejših prioritet izobraževalnega sistema
ravno zmanjševanje socialnih razlik med učenci.
70
