Page 66 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 66
ela 9: Odstotek dijakov, ki so na trditve o transparentnosti učnega procesa in ocenjevanja
odgovorili s »Pri večini ur« in »Pri vseh urah«
123456789
Finska
% dijakov 27,5 56,2 44,5 58,6 58,4 70,8 68,4 46,2 25,5
Norveška
% dijakov 31,0 41,1 48,9 44,9 41,6 50,6 58,9 46,3 37,7
Povprečje OECD
% dijakov 47,0 58,5 55,4 57,2 62,4 62,0 67,8 55,0 39,6
Slovenija
% dijakov 49,3 46,4 57,6 59,0 61,9 41,7 59,4 61,5 39,6
Številke 1-9 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v besedilu pred tabelo.
lovanju. Tudi v tem primeru je približno dve tretjini slovenskih dijakov poročalo o tem,
da jih učitelj pri večini ur spodbuja k aktivnemu sodelovanju pri pouku, kar je 6 % dija-
kov več kot v povprečju na ravni držav OECD (55 %) in približno 15 % več, kot o tem
poročajo dijaki na Finskem (46,2 %) in Norveškem (46,3 %). Približno enak odstotek
(59,4 %) slovenskih dijakov meni tudi, da jim učitelj pri večini ali pri vseh urah daje mo-
žnost postavljanja vprašanj o bralni nalogi, kar pa predstavlja približno 9 % manj, kot se
je to izkazalo na povprečni ravni držav OECD (67,8 %). Tudi Norveška se v tem pogle-
du podobno kot Slovenija uvršča pod povprečje držav OECD (58,9 %), Finska pa se gi-
blje okrog povprečja (68,4 %). Približno polovica slovenskih dijakov tudi meni, da učitelj
vnaprej razloži, kaj od njih pričakuje, in da se tudi po koncu reševanja naloge pogovori o
njihovem delu. Oba odstotka sta v teh primerih višja kot v povprečju držav OECD (49,3
% in 57,6 % proti 47,0 % in 55,4 %), odstotki finskih (27,5 % in 44,5 %) in norveških (31
% in 48,9 %) vrstnikov, ki menijo podobno, pa so tudi pri teh postavkah nižji od povpre-
čja držav OECD.
Omenjeni podatki nakazujejo, da najverjetneje obstajajo razlike v pojmovanju učiteljeve
spodbude pri pouku med slovenskimi dijaki in njihovimi vrstniki iz severnih držav. Vendar
pa kljub temu, da slednji poročajo o slabši zaznani podpori s strani učitelja (kot jo merimo z
vključenimi postavkami), v povprečju dosegajo precej boljše rezultate na testu bralne pisme-
nosti kot dijaki v Sloveniji in na povprečni ravni držav OECD.
66
odgovorili s »Pri večini ur« in »Pri vseh urah«
123456789
Finska
% dijakov 27,5 56,2 44,5 58,6 58,4 70,8 68,4 46,2 25,5
Norveška
% dijakov 31,0 41,1 48,9 44,9 41,6 50,6 58,9 46,3 37,7
Povprečje OECD
% dijakov 47,0 58,5 55,4 57,2 62,4 62,0 67,8 55,0 39,6
Slovenija
% dijakov 49,3 46,4 57,6 59,0 61,9 41,7 59,4 61,5 39,6
Številke 1-9 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v besedilu pred tabelo.
lovanju. Tudi v tem primeru je približno dve tretjini slovenskih dijakov poročalo o tem,
da jih učitelj pri večini ur spodbuja k aktivnemu sodelovanju pri pouku, kar je 6 % dija-
kov več kot v povprečju na ravni držav OECD (55 %) in približno 15 % več, kot o tem
poročajo dijaki na Finskem (46,2 %) in Norveškem (46,3 %). Približno enak odstotek
(59,4 %) slovenskih dijakov meni tudi, da jim učitelj pri večini ali pri vseh urah daje mo-
žnost postavljanja vprašanj o bralni nalogi, kar pa predstavlja približno 9 % manj, kot se
je to izkazalo na povprečni ravni držav OECD (67,8 %). Tudi Norveška se v tem pogle-
du podobno kot Slovenija uvršča pod povprečje držav OECD (58,9 %), Finska pa se gi-
blje okrog povprečja (68,4 %). Približno polovica slovenskih dijakov tudi meni, da učitelj
vnaprej razloži, kaj od njih pričakuje, in da se tudi po koncu reševanja naloge pogovori o
njihovem delu. Oba odstotka sta v teh primerih višja kot v povprečju držav OECD (49,3
% in 57,6 % proti 47,0 % in 55,4 %), odstotki finskih (27,5 % in 44,5 %) in norveških (31
% in 48,9 %) vrstnikov, ki menijo podobno, pa so tudi pri teh postavkah nižji od povpre-
čja držav OECD.
Omenjeni podatki nakazujejo, da najverjetneje obstajajo razlike v pojmovanju učiteljeve
spodbude pri pouku med slovenskimi dijaki in njihovimi vrstniki iz severnih držav. Vendar
pa kljub temu, da slednji poročajo o slabši zaznani podpori s strani učitelja (kot jo merimo z
vključenimi postavkami), v povprečju dosegajo precej boljše rezultate na testu bralne pisme-
nosti kot dijaki v Sloveniji in na povprečni ravni držav OECD.
66
