Page 71 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 71
Učni dejavniki bralnih dosežkov glede na spol
Na ravni vseh držav OECD, vključno s Slovenijo, Finsko in Norveško, so se dekleta
na testu bralne pismenosti v povprečju odrezala bolje od fantov. V Sloveniji in na Finskem
so dijaki v povprečju dosegli 55 točk manj od deklet (456 proti 511 točk v Sloveniji in 508
proti 563 točk na Finskem), na Norveškem pa 47 točk manj (480 proti 527 točk).
Povprečna razlika med spoloma je v državah OECD 39 točk, v EU pa 42 točk (Peda-
goški inštitut, 2010). Razlika med spoloma v bralnih dosežkih je tako v vseh treh primer-
janih državah večja kot v povprečju držav OECD in EU.
Podobne razlike med spoloma je v vseh treh državah opaziti tudi na področju bralnih
navad. V Sloveniji, na Finskem in Norveškem za zabavo bere več dijakinj (75 % v Sloveni-
ji, 80,6 % na Finskem in 70 % na Norveškem) kot dijakov (46 % v Sloveniji, 53,3 % na Fin-
skem in 50,4 % na Norveškem), v branju pa tudi bolj uživajo. Podobne razlike med spolo-
ma se v vseh treh državah pojavljajo tudi pri izbiri vrste bralnega gradiva, in sicer dekleta v
vseh treh državah v povprečji večkrat posegajo po leposlovju v kombinaciji z drugim gra-
divom, medtem ko fantje raje posegajo po časopisih in stripih.
Tudi pri aktivnostih branja na spletu je v vseh treh državah opaziti podobne rezulta-
te. Tako v Sloveniji kot na Finskem in Norveškem so v povprečju na spletu aktivnejši fant-
je, vendar so razlike minimalne. Prav tako je opaziti, da v vseh treh državah dekleta v večji
meri uporabljajo splet kot komunikacijsko sredstvo (branje e-pošte, uporaba klepetalnic),
fantje pa uporabljajo splet za iskanje informacij in branje novic. Le na Norveškem so razli-
ke pri uporabi spleta za iskanje informacij in branje novic med fanti in dekleti zelo majhne.
Tudi pri poznavanju in uporabi učinkovitih metakognitivnih in učnih strategij so v
vseh treh državah dekleta v ospredju. Dekleta imajo višje ravni zavedanja uporabnosti stra-
tegij za razumevanje in zapomnitev informacij ter poročajo o nekoliko večji meri uporabe
učnih strategij, kot sta memoriranje (tukaj je izjema Norveška, kjer dekleta in fantje le-te
uporabljajo v enaki meri) in kontrolne strategije. V povprečju držav OECD bi bila razlika
v bralnih dosežkih med spoloma za 23 točk nižja, če bi fantje v enaki meri uživali v bran-
ju kot dekleta. 15 točk več bi fantje dosegali, če bi imeli enako raven zavedanja uporabnos-
ti učinkovitih strategij povzemanja besedila kot dekleta.
Če povzamemo: v Sloveniji, na Finskem in Norveškem so se dekleta na testu bralne pis-
menosti v povprečju odrezala bolje od fantov. K tovrstnemu rezultatu so v vseh treh državah
najverjetneje pripomogli večje zanimanje deklet za branje in uživanje v njem ter poznavanje
in zavedanje uporabnosti učinkovitih metakognitivnih in učnih strategij.
71
Na ravni vseh držav OECD, vključno s Slovenijo, Finsko in Norveško, so se dekleta
na testu bralne pismenosti v povprečju odrezala bolje od fantov. V Sloveniji in na Finskem
so dijaki v povprečju dosegli 55 točk manj od deklet (456 proti 511 točk v Sloveniji in 508
proti 563 točk na Finskem), na Norveškem pa 47 točk manj (480 proti 527 točk).
Povprečna razlika med spoloma je v državah OECD 39 točk, v EU pa 42 točk (Peda-
goški inštitut, 2010). Razlika med spoloma v bralnih dosežkih je tako v vseh treh primer-
janih državah večja kot v povprečju držav OECD in EU.
Podobne razlike med spoloma je v vseh treh državah opaziti tudi na področju bralnih
navad. V Sloveniji, na Finskem in Norveškem za zabavo bere več dijakinj (75 % v Sloveni-
ji, 80,6 % na Finskem in 70 % na Norveškem) kot dijakov (46 % v Sloveniji, 53,3 % na Fin-
skem in 50,4 % na Norveškem), v branju pa tudi bolj uživajo. Podobne razlike med spolo-
ma se v vseh treh državah pojavljajo tudi pri izbiri vrste bralnega gradiva, in sicer dekleta v
vseh treh državah v povprečji večkrat posegajo po leposlovju v kombinaciji z drugim gra-
divom, medtem ko fantje raje posegajo po časopisih in stripih.
Tudi pri aktivnostih branja na spletu je v vseh treh državah opaziti podobne rezulta-
te. Tako v Sloveniji kot na Finskem in Norveškem so v povprečju na spletu aktivnejši fant-
je, vendar so razlike minimalne. Prav tako je opaziti, da v vseh treh državah dekleta v večji
meri uporabljajo splet kot komunikacijsko sredstvo (branje e-pošte, uporaba klepetalnic),
fantje pa uporabljajo splet za iskanje informacij in branje novic. Le na Norveškem so razli-
ke pri uporabi spleta za iskanje informacij in branje novic med fanti in dekleti zelo majhne.
Tudi pri poznavanju in uporabi učinkovitih metakognitivnih in učnih strategij so v
vseh treh državah dekleta v ospredju. Dekleta imajo višje ravni zavedanja uporabnosti stra-
tegij za razumevanje in zapomnitev informacij ter poročajo o nekoliko večji meri uporabe
učnih strategij, kot sta memoriranje (tukaj je izjema Norveška, kjer dekleta in fantje le-te
uporabljajo v enaki meri) in kontrolne strategije. V povprečju držav OECD bi bila razlika
v bralnih dosežkih med spoloma za 23 točk nižja, če bi fantje v enaki meri uživali v bran-
ju kot dekleta. 15 točk več bi fantje dosegali, če bi imeli enako raven zavedanja uporabnos-
ti učinkovitih strategij povzemanja besedila kot dekleta.
Če povzamemo: v Sloveniji, na Finskem in Norveškem so se dekleta na testu bralne pis-
menosti v povprečju odrezala bolje od fantov. K tovrstnemu rezultatu so v vseh treh državah
najverjetneje pripomogli večje zanimanje deklet za branje in uživanje v njem ter poznavanje
in zavedanje uporabnosti učinkovitih metakognitivnih in učnih strategij.
71
