Page 72 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 72
Rezultati raziskave PISA 2009 pa nam kažejo tudi, da se fantje v vseh državah radi
(če ne celo raje) angažirajo pri branju specifičnih bralnih gradiv, prav tako pa veliko bere-
jo tudi na spletu. S tega vidika bi bilo morda dobro v šolah omogočati udejstvovanje dija-
kov v različnih (ne le tradicionalnih) bralnih aktivnostih. Fante bodo verjetno v večji meri
motivirale naloge, ki bodo zahtevale iskanje informacij in podatkov po svetovnem sple-
tu, prav tako pa se bodo bolj angažirali pri branju, kadar za neko področje izkazujejo no-
tranje zanimanje.
Bralni profili slovenskih dijakov
Bralni dosežki po profilih
Opis uporabljenih indeksov
Za vsako raven bralne pismenosti smo pregledali, kakšna je povprečna vrednost raz-
ličnih indeksov, kot so bili izračunani v mednarodnem centru raziskave PISA. Pregledali
smo vrednosti naslednjih indeksov:
Socialno-ekonomski status dijaka. Indeks ESCS predstavlja ekonomski, socialni in kul-
turni položaj dijaka. Sestavljen je iz naslednjih indeksov: najvišji poklicni položaj staršev,
najvišja izobrazbena stopnja staršev (v letih izobraževanja), materialne dobrine doma, kul-
turne dobrine doma ter izobraževalne dobrine doma.
Indeks uživanja v branju (JOYREAD). Indeks je narejen na osnovi odgovorov dijakov
na ocenjevalni lestvici, ki vključuje različne trditve o dijakovem branju. Višji indeks pome-
ni, da dijak bolj uživa v branju in ima pozitivnejši odnos do branja.
Branje za zabavo (ST23Q01). Dijaki so na vprašanje, koliko časa na dan berejo za za-
bavo, lahko odgovorili s pomočjo naslednje lestvice: 1 = ne berem za zabavo, 2 = 30 minut
ali manj na dan, 3 = več kot 30 minut in manj kot 60 minut na dan, 4 = od 1 do 2 uri na
dan, 5 = več kot 2 uri na dan. V analizah smo to spremenljivko obravnavali kot intervalno.
Indeks različnosti bralnega gradiva (DIVREAD). Dijak navede, kako pogosto bere
različne vrste gradiva (revije, stripe, leposlovje, neleposlovne knjige, časopise) zato, ker to
želi (nikoli ali skoraj nikoli, nekajkrat na leto, približno enkrat na mesec, večkrat na mesec,
večkrat na teden). Višja vrednost indeksa pomeni branje raznovrstnejšega gradiva.
Indeks dejavnosti branja na spletu (ONLNREAD). Dijak oceni, kako pogosto (1 =
ne poznam, 2 = nikoli, 5 = večkrat na dan) se ukvarja z aktivnostmi na svetovnem sple-
tu (z branjem elektronske pošte, sodelovanjem v spletni klepetalnici, branjem spletnih no-
vic, uporabo spletnega slovarja ali enciklopedije, iskanjem spletnih informacij o določenih
vsebinah, sodelovanjem v skupinski razpravah ali forumih na spletu, iskanjem uporabnih
72
(če ne celo raje) angažirajo pri branju specifičnih bralnih gradiv, prav tako pa veliko bere-
jo tudi na spletu. S tega vidika bi bilo morda dobro v šolah omogočati udejstvovanje dija-
kov v različnih (ne le tradicionalnih) bralnih aktivnostih. Fante bodo verjetno v večji meri
motivirale naloge, ki bodo zahtevale iskanje informacij in podatkov po svetovnem sple-
tu, prav tako pa se bodo bolj angažirali pri branju, kadar za neko področje izkazujejo no-
tranje zanimanje.
Bralni profili slovenskih dijakov
Bralni dosežki po profilih
Opis uporabljenih indeksov
Za vsako raven bralne pismenosti smo pregledali, kakšna je povprečna vrednost raz-
ličnih indeksov, kot so bili izračunani v mednarodnem centru raziskave PISA. Pregledali
smo vrednosti naslednjih indeksov:
Socialno-ekonomski status dijaka. Indeks ESCS predstavlja ekonomski, socialni in kul-
turni položaj dijaka. Sestavljen je iz naslednjih indeksov: najvišji poklicni položaj staršev,
najvišja izobrazbena stopnja staršev (v letih izobraževanja), materialne dobrine doma, kul-
turne dobrine doma ter izobraževalne dobrine doma.
Indeks uživanja v branju (JOYREAD). Indeks je narejen na osnovi odgovorov dijakov
na ocenjevalni lestvici, ki vključuje različne trditve o dijakovem branju. Višji indeks pome-
ni, da dijak bolj uživa v branju in ima pozitivnejši odnos do branja.
Branje za zabavo (ST23Q01). Dijaki so na vprašanje, koliko časa na dan berejo za za-
bavo, lahko odgovorili s pomočjo naslednje lestvice: 1 = ne berem za zabavo, 2 = 30 minut
ali manj na dan, 3 = več kot 30 minut in manj kot 60 minut na dan, 4 = od 1 do 2 uri na
dan, 5 = več kot 2 uri na dan. V analizah smo to spremenljivko obravnavali kot intervalno.
Indeks različnosti bralnega gradiva (DIVREAD). Dijak navede, kako pogosto bere
različne vrste gradiva (revije, stripe, leposlovje, neleposlovne knjige, časopise) zato, ker to
želi (nikoli ali skoraj nikoli, nekajkrat na leto, približno enkrat na mesec, večkrat na mesec,
večkrat na teden). Višja vrednost indeksa pomeni branje raznovrstnejšega gradiva.
Indeks dejavnosti branja na spletu (ONLNREAD). Dijak oceni, kako pogosto (1 =
ne poznam, 2 = nikoli, 5 = večkrat na dan) se ukvarja z aktivnostmi na svetovnem sple-
tu (z branjem elektronske pošte, sodelovanjem v spletni klepetalnici, branjem spletnih no-
vic, uporabo spletnega slovarja ali enciklopedije, iskanjem spletnih informacij o določenih
vsebinah, sodelovanjem v skupinski razpravah ali forumih na spletu, iskanjem uporabnih
72
