Page 74 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 74
rablja elektronsko pošto za dopisovanje z drugimi dijaki o šolskem delu; uporablja ele-
ktronsko pošto za stike s profesorji in oddajanje domačih nalog; pobira ali nalaga gradi-
va s spletne strani šole; na spletni strani pregleda šolska obvestila). Višji indeks pomeni več
domače rabe računalnika za šolo.
Indeks interpretacije literarnih tekstov (RFSINTRP) je indeks bralnih dejavnosti, ki
jih dijak izvaja v učne namene. Dijak označi, kako pogosto je v zadnjem mesecu bral lite-
rarna dela, razlagal vzroke dogodkov v besedilu, način obnašanja oseb v besedilu in namen
besedila. Višji indeks pomeni več bralnih dejavnosti v učne namene.
Indeks zaznane učiteljeve spodbude pri bralnih aktivnostih (STIMREAD). Dijak na
4-stopenjski lestvici (1 = nikoli ali zelo redko, 4 = pri vseh urah) odgovarja na postavke,
ki sprašujejo, kako pogosto učitelj pri pouku slovenščine spodbuja dijake (zahteva, da po-
jasnijo pomen besedila; z vprašanji spodbuja k boljšemu razumevanju besedila; jim da do-
volj časa, da razmislijo; priporoči v branje kakšno knjigo; jih spodbuja, da izrazijo svo-
je mnenje o besedilu; jim pomaga povezati brane zgodbe z njihovim življenjem; pokaže,
kako informacije iz besedil nadgrajujejo njihovo predhodno znanje). Višji indeks pomeni
večjo spodbudo pri bralnih aktivnostih s strani učitelja.
Vzorec
Skupno obteženo število dijakov (tj. število dijakov v populaciji, ki so jih predstavljali
dijaki v vzorcu) je bilo: 1.158 na ravni 1b (334 točk ali manj pri verjetni oceni bralnega do-
sežka PV1READ), 2.787 na ravni 1a (335 do 406 točk), 4.753 na ravni 2 (407 do 479 točk),
5.416 na ravni 3 (480 do 552 točk), 3.631 na ravni 4 (553 do 625 točk), 788 na ravni 5 (626
do 697 točk) in 52 na ravni 6 (več kot 698 točk). Pri posameznih spremenljivkah je bilo ne-
kaj manjkajočih podatkov (na ravni 1b največ 306, na ravni 1a največ 407, na ravni 2 največ
325, na ravni 3 največ 238, na ravni 4 največ 160, na ravni 5 največ 32 in na ravni 6 največ 8).
Postopek obdelave podatkov
Podatke smo obtežili z utežjo W_FSTUWT (utežjo, ki jo izračunajo za vsakega dija-
ka v mednarodnem centru raziskave PISA glede na značilnosti vzorčenja dijakov) in vse
spremenljivke (WLE indekse) pretvorili v standardizirane vrednosti, da bi bile razlike (in
velikost razlik) med posameznimi ravnmi bralne pismenosti primerljive. Izračunali smo
povprečno z-vrednost različnih spremenljivk za slovenske dijake s posamezno ravnjo do-
sežkov. Povprečna z-vrednost pri posamezni spremenljivki pove, za koliko standardnih
deviacij populacije se povprečje, značilno za dijake posamezne ravni dosežkov, razlikuje
od povprečne vrednosti spremenljivke v Sloveniji.
74
ktronsko pošto za stike s profesorji in oddajanje domačih nalog; pobira ali nalaga gradi-
va s spletne strani šole; na spletni strani pregleda šolska obvestila). Višji indeks pomeni več
domače rabe računalnika za šolo.
Indeks interpretacije literarnih tekstov (RFSINTRP) je indeks bralnih dejavnosti, ki
jih dijak izvaja v učne namene. Dijak označi, kako pogosto je v zadnjem mesecu bral lite-
rarna dela, razlagal vzroke dogodkov v besedilu, način obnašanja oseb v besedilu in namen
besedila. Višji indeks pomeni več bralnih dejavnosti v učne namene.
Indeks zaznane učiteljeve spodbude pri bralnih aktivnostih (STIMREAD). Dijak na
4-stopenjski lestvici (1 = nikoli ali zelo redko, 4 = pri vseh urah) odgovarja na postavke,
ki sprašujejo, kako pogosto učitelj pri pouku slovenščine spodbuja dijake (zahteva, da po-
jasnijo pomen besedila; z vprašanji spodbuja k boljšemu razumevanju besedila; jim da do-
volj časa, da razmislijo; priporoči v branje kakšno knjigo; jih spodbuja, da izrazijo svo-
je mnenje o besedilu; jim pomaga povezati brane zgodbe z njihovim življenjem; pokaže,
kako informacije iz besedil nadgrajujejo njihovo predhodno znanje). Višji indeks pomeni
večjo spodbudo pri bralnih aktivnostih s strani učitelja.
Vzorec
Skupno obteženo število dijakov (tj. število dijakov v populaciji, ki so jih predstavljali
dijaki v vzorcu) je bilo: 1.158 na ravni 1b (334 točk ali manj pri verjetni oceni bralnega do-
sežka PV1READ), 2.787 na ravni 1a (335 do 406 točk), 4.753 na ravni 2 (407 do 479 točk),
5.416 na ravni 3 (480 do 552 točk), 3.631 na ravni 4 (553 do 625 točk), 788 na ravni 5 (626
do 697 točk) in 52 na ravni 6 (več kot 698 točk). Pri posameznih spremenljivkah je bilo ne-
kaj manjkajočih podatkov (na ravni 1b največ 306, na ravni 1a največ 407, na ravni 2 največ
325, na ravni 3 največ 238, na ravni 4 največ 160, na ravni 5 največ 32 in na ravni 6 največ 8).
Postopek obdelave podatkov
Podatke smo obtežili z utežjo W_FSTUWT (utežjo, ki jo izračunajo za vsakega dija-
ka v mednarodnem centru raziskave PISA glede na značilnosti vzorčenja dijakov) in vse
spremenljivke (WLE indekse) pretvorili v standardizirane vrednosti, da bi bile razlike (in
velikost razlik) med posameznimi ravnmi bralne pismenosti primerljive. Izračunali smo
povprečno z-vrednost različnih spremenljivk za slovenske dijake s posamezno ravnjo do-
sežkov. Povprečna z-vrednost pri posamezni spremenljivki pove, za koliko standardnih
deviacij populacije se povprečje, značilno za dijake posamezne ravni dosežkov, razlikuje
od povprečne vrednosti spremenljivke v Sloveniji.
74
