Page 68 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 68
ela 10: Odstotek dijakov, ki so na trditve o odnosu učiteljev do njih odgovorili s »Strinjam
se« in »Popolnoma se strinjam«
12345
Finska
% dijakov 87,0 49,0 63,0 84,0 80,0
Norveška
% dijakov 84,0 57,0 55,0 74,0 74,0
Povprečje OECD
% dijakov 85,0 66,0 67,0 79,0 79,0
Slovenija
% dijakov 80,0 30,0 56,0 74,0 74,0
Številke 1-5 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v besedilu pred tabelo.
Indeks zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do učenca se je v raziskavi PISA 2009
pokazal kot najvišji v Turčiji, Kanadi, Združenih državah Amerike in na Portugalskem,
med državami, kjer je indeks med najnižjimi, pa je poleg Japonske, Koreje in Poljske tudi
Slovenija (-0,42). Dijaki na Finskem in Norveškem poročajo o pozitivnejšem zaznanem
odnosu učitelja do njih, a v primerjavi s povprečjem držav OECD še vedno pod povpre-
čjem (Finska – -0,16; Norveška – -0,17). Skladno s tem so tudi odstotki po posameznih
zgoraj opisanih postavkah na Finskem in Norveškem višji kot v Sloveniji. 30 % slovenskih
dijakov meni, da večino učiteljev zanima, ali se dobro počutijo, kar je 36 % manj, kot se je
to izkazalo v povprečju na ravni držav OECD, in 27 % ter 19 % manj, kot so o tem poro-
čali finski in norveški dijaki. Kljub temu pa jih kar 80 % meni, da se dobro razumejo z ve-
čino učiteljev, kar pa je še vedno manj od njihovih vrstnikov v mednarodnem povprečju
(85 %) in tudi na Finskem (87 %) in Norveškem (84 %). 74 % jih tudi meni, da jim učite-
lji pomagajo, če potrebujejo dodatno pomoč, in jih obravnavajo pravično. Na povprečni
ravni držav OECD ter na Finskem je bil tak odstotek dijakov višji(79 % in 80%), na Nor-
veškem pa enak kot v Sloveniji. Tudi pri odgovoru na vprašanje, ali večina učiteljev poslu-
ša, kaj jim ima dijak za povedati, je bil odstotek slovenskih dijakov, ki se s tem strinja ali
popolnoma strinja, 11 % pod povprečjem držav OECD (67 %) ter 7 % pod rezultatom za
Finsko in 1 % pod rezultatom za Norveško.
Na ravni držav OECD lahko z indeksom zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do
učenca pojasnimo 2,2 % variabilnosti v bralnih dosežkih. Na Finskem in Norveškem sta
odstotka pojasnjene variance višja (Finska 4,1 % in Norveška 7,4 %), v Sloveniji pa je ome-
68
se« in »Popolnoma se strinjam«
12345
Finska
% dijakov 87,0 49,0 63,0 84,0 80,0
Norveška
% dijakov 84,0 57,0 55,0 74,0 74,0
Povprečje OECD
% dijakov 85,0 66,0 67,0 79,0 79,0
Slovenija
% dijakov 80,0 30,0 56,0 74,0 74,0
Številke 1-5 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v besedilu pred tabelo.
Indeks zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do učenca se je v raziskavi PISA 2009
pokazal kot najvišji v Turčiji, Kanadi, Združenih državah Amerike in na Portugalskem,
med državami, kjer je indeks med najnižjimi, pa je poleg Japonske, Koreje in Poljske tudi
Slovenija (-0,42). Dijaki na Finskem in Norveškem poročajo o pozitivnejšem zaznanem
odnosu učitelja do njih, a v primerjavi s povprečjem držav OECD še vedno pod povpre-
čjem (Finska – -0,16; Norveška – -0,17). Skladno s tem so tudi odstotki po posameznih
zgoraj opisanih postavkah na Finskem in Norveškem višji kot v Sloveniji. 30 % slovenskih
dijakov meni, da večino učiteljev zanima, ali se dobro počutijo, kar je 36 % manj, kot se je
to izkazalo v povprečju na ravni držav OECD, in 27 % ter 19 % manj, kot so o tem poro-
čali finski in norveški dijaki. Kljub temu pa jih kar 80 % meni, da se dobro razumejo z ve-
čino učiteljev, kar pa je še vedno manj od njihovih vrstnikov v mednarodnem povprečju
(85 %) in tudi na Finskem (87 %) in Norveškem (84 %). 74 % jih tudi meni, da jim učite-
lji pomagajo, če potrebujejo dodatno pomoč, in jih obravnavajo pravično. Na povprečni
ravni držav OECD ter na Finskem je bil tak odstotek dijakov višji(79 % in 80%), na Nor-
veškem pa enak kot v Sloveniji. Tudi pri odgovoru na vprašanje, ali večina učiteljev poslu-
ša, kaj jim ima dijak za povedati, je bil odstotek slovenskih dijakov, ki se s tem strinja ali
popolnoma strinja, 11 % pod povprečjem držav OECD (67 %) ter 7 % pod rezultatom za
Finsko in 1 % pod rezultatom za Norveško.
Na ravni držav OECD lahko z indeksom zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do
učenca pojasnimo 2,2 % variabilnosti v bralnih dosežkih. Na Finskem in Norveškem sta
odstotka pojasnjene variance višja (Finska 4,1 % in Norveška 7,4 %), v Sloveniji pa je ome-
68
