Page 63 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 63
Indeks zaznane učiteljeve spodbude pri bralnih aktivnostih
Dijaki, ki se pri pouku maternega jezika aktivno vključujejo v proces učenja in katere
snov tudi zanima, se naučijo mnogo več kot tisti, ki le sledijo podanim navodilom in pra-
vilom ter za poučevano snov ne izkazujejo večjega osebnega zanimanja. Tudi interakcija
med dijakom in učiteljem bistveno prispeva k zanimanju dijakov za snov ter k njihovi ak-
tivni udeležbi pri pouku. Še posebej k temu pripomore učiteljevo spodbujanje dijakov v
smislu povezovanja njihovih poprejšnjih odgovorov s podvprašanji, ki na koncu vodi v di-
skusijo (Nystrand in Gamoran v OECD, 2009č).
V raziskavi PISA 2009 so dijaki podali svojo oceno učiteljeve spodbude pri bralnih ak-
tivnostih s pomočjo naslednjega vprašanja in pripadajočih postavk:
Kako pogosto se pri pouku materinščine zgodi naslednje?
1 Profesor/-ica od dijakov zahteva, da pojasnijo pomen besedila.
2 Profesor/-ica postavlja vprašanja, ki dijake spodbujajo k boljšemu razumevanju
besedila.
3 Profesor/-ica da dijakom dovolj časa, da razmislijo o odgovorih.
4 Profesor/-ica priporoči v branje knjigo ali avtorja.
5 Profesor/-ica spodbuja dijake, da izrazijo svoje mnenje o besedilu.
6 Profesor/-ica nam pomaga povezati zgodbe, ki jih beremo, z našim življenjem.
7 Profesor/-ica nam pokaže, kako informacije iz besedil nadgrajujejo tisto, kar že
vemo.
Tabela 8: Odstotek dijakov, ki so na trditve o spodbudi s strani učitelja odgovorili s »Pri veči-
ni ur« in »Pri vseh urah«
12345 6 7
17,0 24,0
Finska 20,0 28,0
33,0 43,0
% dijakov 35,0 35,0 63,0 38,0 47,0 46,0 48,0
Norveška
% dijakov 45,0 53,0 47,0 28,0 41,0
Povprečje OECD
% dijakov 52,0 59,0 60,0 36,0 55,0
Slovenija
% dijakov 63,0 68,0 62,0 41,0 65,0
Številke 1-7 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v besedilu pred tabelo.
63
Dijaki, ki se pri pouku maternega jezika aktivno vključujejo v proces učenja in katere
snov tudi zanima, se naučijo mnogo več kot tisti, ki le sledijo podanim navodilom in pra-
vilom ter za poučevano snov ne izkazujejo večjega osebnega zanimanja. Tudi interakcija
med dijakom in učiteljem bistveno prispeva k zanimanju dijakov za snov ter k njihovi ak-
tivni udeležbi pri pouku. Še posebej k temu pripomore učiteljevo spodbujanje dijakov v
smislu povezovanja njihovih poprejšnjih odgovorov s podvprašanji, ki na koncu vodi v di-
skusijo (Nystrand in Gamoran v OECD, 2009č).
V raziskavi PISA 2009 so dijaki podali svojo oceno učiteljeve spodbude pri bralnih ak-
tivnostih s pomočjo naslednjega vprašanja in pripadajočih postavk:
Kako pogosto se pri pouku materinščine zgodi naslednje?
1 Profesor/-ica od dijakov zahteva, da pojasnijo pomen besedila.
2 Profesor/-ica postavlja vprašanja, ki dijake spodbujajo k boljšemu razumevanju
besedila.
3 Profesor/-ica da dijakom dovolj časa, da razmislijo o odgovorih.
4 Profesor/-ica priporoči v branje knjigo ali avtorja.
5 Profesor/-ica spodbuja dijake, da izrazijo svoje mnenje o besedilu.
6 Profesor/-ica nam pomaga povezati zgodbe, ki jih beremo, z našim življenjem.
7 Profesor/-ica nam pokaže, kako informacije iz besedil nadgrajujejo tisto, kar že
vemo.
Tabela 8: Odstotek dijakov, ki so na trditve o spodbudi s strani učitelja odgovorili s »Pri veči-
ni ur« in »Pri vseh urah«
12345 6 7
17,0 24,0
Finska 20,0 28,0
33,0 43,0
% dijakov 35,0 35,0 63,0 38,0 47,0 46,0 48,0
Norveška
% dijakov 45,0 53,0 47,0 28,0 41,0
Povprečje OECD
% dijakov 52,0 59,0 60,0 36,0 55,0
Slovenija
% dijakov 63,0 68,0 62,0 41,0 65,0
Številke 1-7 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v besedilu pred tabelo.
63
