Page 61 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 61
, dejavnikov, ki se med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Pa tudi učinkov stališč do
šole in pouka na uspeh pri branju, s pomočjo vprašanj uporabljenih v raziskavi, ne mo-
remo v celoti pojasniti.
Ob tem je pomembno poudariti, da raziskava PISA med drugim ne vključuje vprašal-
nika za učitelje, s pomočjo katerega bi lahko področje stališč do šole in pouka še podrob-
neje raziskali. Opozoriti pa je treba tudi, da so ocene učinkov omenjenih dejavnikov po-
dane na podlagi osebne zaznave dijakov in niso izmerjene s pomočjo objektivnega merila
ter predstavljajo le subjektivno oceno stanja v določenem trenutku. Tako lahko na odgo-
vore dijaka učinkujejo številni trenutni dejavniki, kot je slabše počutje, kratkotrajen kon-
flikt z določenim profesorjem, odgovarjanje v skladu s tem, kar je med vrstniki in nasploh
družbeno sprejemljivo ipd.
Indeks discipline v razredu pri pouku materinščine
Disciplina v razredu pomembno učinkuje na učni proces pri določenem predmetu,
tako z vidika učitelja kot učenca. Razredi, kjer mora učitelj veliko časa posvetiti vzposta-
vljanju discipline, so pogosto tudi manj učinkoviti z vidika kakovosti poučevanja, saj uči-
telj veliko časa porabi že za to, da lahko s poučevanjem sploh prične. Več disciplinskih
težav pa ima negativen učinek tudi na dijake v smislu zavzetosti, pozornosti, sledenja in so-
delovanja pri pouku. Vse to se posledično odraža na slabših učnih dosežkih dijakov (Ga-
moran in Nystrand v OECD, 2010č).
V raziskavi PISA 2009 so zaznano disciplino pri pouku preverjali z naslednjim vpraša-
njem in pripadajočimi trditvami, ki tvorijo indeks discipline v razredu:
Kako pogosto se pri pouku materinščine zgodi naslednje?
1 Dijaki ne poslušajo profesorja/-ice.
2 V učilnici sta hrup in nered.
3 Profesor/-ica mora dolgo čakati, da se dijaki umirijo.
4 Dijaki ne morejo dobro delati.
5 Dijaki še dolgo po tem, ko se je pouk začel, ne začnejo delati.
Dijaki so s pomočjo zgoraj omenjenih postavk ocenjevali pogostnost pojavljanja disci-
plinskih težav med poukom materinščine. Ocene postavk tvorijo že omenjeni indeks za-
znane discipline v razredu, pri katerem vrednost 0 predstavlja povprečje držav OECD in
1 standardni odklon od tega povprečja. Višje, pozitivne vrednosti indeksa predstavljajo
boljšo disciplino v razredu. Povprečna vrednost indeksa za Slovenijo je -0,11, kar pomeni,
da slovenski dijaki v povprečju zaznavajo slabšo disciplino pri pouku slovenščine kot v pov-
61
šole in pouka na uspeh pri branju, s pomočjo vprašanj uporabljenih v raziskavi, ne mo-
remo v celoti pojasniti.
Ob tem je pomembno poudariti, da raziskava PISA med drugim ne vključuje vprašal-
nika za učitelje, s pomočjo katerega bi lahko področje stališč do šole in pouka še podrob-
neje raziskali. Opozoriti pa je treba tudi, da so ocene učinkov omenjenih dejavnikov po-
dane na podlagi osebne zaznave dijakov in niso izmerjene s pomočjo objektivnega merila
ter predstavljajo le subjektivno oceno stanja v določenem trenutku. Tako lahko na odgo-
vore dijaka učinkujejo številni trenutni dejavniki, kot je slabše počutje, kratkotrajen kon-
flikt z določenim profesorjem, odgovarjanje v skladu s tem, kar je med vrstniki in nasploh
družbeno sprejemljivo ipd.
Indeks discipline v razredu pri pouku materinščine
Disciplina v razredu pomembno učinkuje na učni proces pri določenem predmetu,
tako z vidika učitelja kot učenca. Razredi, kjer mora učitelj veliko časa posvetiti vzposta-
vljanju discipline, so pogosto tudi manj učinkoviti z vidika kakovosti poučevanja, saj uči-
telj veliko časa porabi že za to, da lahko s poučevanjem sploh prične. Več disciplinskih
težav pa ima negativen učinek tudi na dijake v smislu zavzetosti, pozornosti, sledenja in so-
delovanja pri pouku. Vse to se posledično odraža na slabših učnih dosežkih dijakov (Ga-
moran in Nystrand v OECD, 2010č).
V raziskavi PISA 2009 so zaznano disciplino pri pouku preverjali z naslednjim vpraša-
njem in pripadajočimi trditvami, ki tvorijo indeks discipline v razredu:
Kako pogosto se pri pouku materinščine zgodi naslednje?
1 Dijaki ne poslušajo profesorja/-ice.
2 V učilnici sta hrup in nered.
3 Profesor/-ica mora dolgo čakati, da se dijaki umirijo.
4 Dijaki ne morejo dobro delati.
5 Dijaki še dolgo po tem, ko se je pouk začel, ne začnejo delati.
Dijaki so s pomočjo zgoraj omenjenih postavk ocenjevali pogostnost pojavljanja disci-
plinskih težav med poukom materinščine. Ocene postavk tvorijo že omenjeni indeks za-
znane discipline v razredu, pri katerem vrednost 0 predstavlja povprečje držav OECD in
1 standardni odklon od tega povprečja. Višje, pozitivne vrednosti indeksa predstavljajo
boljšo disciplino v razredu. Povprečna vrednost indeksa za Slovenijo je -0,11, kar pomeni,
da slovenski dijaki v povprečju zaznavajo slabšo disciplino pri pouku slovenščine kot v pov-
61
