Page 62 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 62
čju njihovi vrstniki v državah OECD. Na Finskem in Norveškem je slika še slabša, saj
se povprečni vrednosti indeksa gibljeta še nižje pod povprečjem (Finska – -0,29; Norve-
ška – -0,24). Dijaki na Finskem in Norveškem tako pri pouku materinščine zaznavajo slab-
šo disciplino kot dijaki v Sloveniji in drugih državah OECD.
Tabela 7: Odstotek dijakov, ki so na trditve o disciplini pri pouku materinščine odgovorili z
»Nikoli ali zelo redko« in »Pri nekaterih urah«
12345
Finska
% dijakov 60,0 52,0 63,0 80,0 68,0
Norveška
% dijakov 67,0 61,0 66,0 77,0 67,0
Povprečje OECD
% dijakov 71,0 68,0 72,0 81,0 75,0
Slovenija
% dijakov 59,0 66,0 68,0 78,0 70,0
Številke 1-5 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v besedilu pred tabelo.
Z indeksom zaznane discipline v razredu lahko v povprečju držav OECD pojasnimo
2,6 % variabilnosti v bralnih dosežkih, v Sloveniji pa 5,2 %, kar je v primerjavi z drugimi
državami OECD med višjimi odstotki. Na Finskem in Norveškem lahko z omenjenim in-
deksom pojasnimo bistveno manjši delež variabilnosti v bralnih dosežkih, in sicer 0,2 %
(Finska) in 2,1 % (Norveška).
Če pogledamo povezanost omenjenega indeksa z bralnimi dosežki, opazimo, da v
vseh treh primerjanih državah vrednost indeksa z višjimi bralnimi dosežki narašča. Raz-
lika v bralnih dosežkih slovenskih dijakov, ki se glede na vrednost indeksa uvrščajo v
spodnjo četrtino (-1,28) in tistimi, ki se uvrščajo v zgornjo četrtino vrednosti indeksa
(1,17), je 56 točk (460 proti 516 točk). Na Finskem in Norveškem so te razlike manjše,
in sicer 14 točk na Finskem (532 proti 516 točk) in 32 točk na Norveškem. Dijaki iz vseh
treh primerjanih držav, ki so na testu branja dosegli boljše rezultate, pri pouku materinšči-
ne zaznavajo manj disciplinskih težav kot njihovi manj uspešni vrstniki, vendar so razlike
manjše in glede na delež variabilnosti v dosežkih, ki jo lahko pojasnimo z indeksom zazna-
ne discipline, lahko rečemo, da je moč pojasnjevanja bralnih dosežkov s strani omenjenega
dejavnika šibka.
62
se povprečni vrednosti indeksa gibljeta še nižje pod povprečjem (Finska – -0,29; Norve-
ška – -0,24). Dijaki na Finskem in Norveškem tako pri pouku materinščine zaznavajo slab-
šo disciplino kot dijaki v Sloveniji in drugih državah OECD.
Tabela 7: Odstotek dijakov, ki so na trditve o disciplini pri pouku materinščine odgovorili z
»Nikoli ali zelo redko« in »Pri nekaterih urah«
12345
Finska
% dijakov 60,0 52,0 63,0 80,0 68,0
Norveška
% dijakov 67,0 61,0 66,0 77,0 67,0
Povprečje OECD
% dijakov 71,0 68,0 72,0 81,0 75,0
Slovenija
% dijakov 59,0 66,0 68,0 78,0 70,0
Številke 1-5 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v besedilu pred tabelo.
Z indeksom zaznane discipline v razredu lahko v povprečju držav OECD pojasnimo
2,6 % variabilnosti v bralnih dosežkih, v Sloveniji pa 5,2 %, kar je v primerjavi z drugimi
državami OECD med višjimi odstotki. Na Finskem in Norveškem lahko z omenjenim in-
deksom pojasnimo bistveno manjši delež variabilnosti v bralnih dosežkih, in sicer 0,2 %
(Finska) in 2,1 % (Norveška).
Če pogledamo povezanost omenjenega indeksa z bralnimi dosežki, opazimo, da v
vseh treh primerjanih državah vrednost indeksa z višjimi bralnimi dosežki narašča. Raz-
lika v bralnih dosežkih slovenskih dijakov, ki se glede na vrednost indeksa uvrščajo v
spodnjo četrtino (-1,28) in tistimi, ki se uvrščajo v zgornjo četrtino vrednosti indeksa
(1,17), je 56 točk (460 proti 516 točk). Na Finskem in Norveškem so te razlike manjše,
in sicer 14 točk na Finskem (532 proti 516 točk) in 32 točk na Norveškem. Dijaki iz vseh
treh primerjanih držav, ki so na testu branja dosegli boljše rezultate, pri pouku materinšči-
ne zaznavajo manj disciplinskih težav kot njihovi manj uspešni vrstniki, vendar so razlike
manjše in glede na delež variabilnosti v dosežkih, ki jo lahko pojasnimo z indeksom zazna-
ne discipline, lahko rečemo, da je moč pojasnjevanja bralnih dosežkov s strani omenjenega
dejavnika šibka.
62
