Page 60 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 60
V okviru učnih strategij je tako opaziti neke vrste preobrat na področju strategij me-
moriranja, elaboracije in kontrolnih strategij. Rezultati kažejo, da so vse omenjene strate-
gije pri dijakih na Finskem in Norveškem v povprečju manj prisotne kot pri 15-letnikih v
Sloveniji in na povprečni ravni držav OECD, saj so vrednosti vseh treh indeksov tako za
Finsko kot Norveško v nasprotju s Slovenijo podpovprečne. Sicer je opaziti podobne ne-
gativne učinke strategij memoriranja na bralne dosežke ter pozitivne učinke strategij ela-
boracije in kontrolnih strategij znotraj vseh treh držav, vendar je povezanost kot tudi moč
pojasnjevanja bralnih dosežkov na podlagi omenjenih strategij v vseh primerjanih drža-
vah šibka.
Stališča do šole in pouka
Stališča do šole in pouka materinščine
Stališča dijakov do šole in pouka so v raziskavi PISA 2009 opredeljena z naslednjimi
področji in pripadajočimi indeksi:
- zaznano disciplino pri pouku materinščine (Indeks discipline v razredu pri
pouku materinščine),
- zaznano učiteljevo spodbudo dijakov k aktivni udeležbi pri bralnih aktivno-
stih (Indeks zaznane učiteljeve spodbude) ter
- zaznanim dijakovim pozitivnim odnosom s strani učiteljev (Indeks zaznane-
ga pozitivnega odnosa učiteljev do dijaka).
Opis rezultatov zajema primerjavo vrednosti posameznega indeksa z bralnimi dosežki
dijakov ter variabilnost omenjenega indeksa znotraj šol in med šolami, tako na ravni držav
OECD kot v Sloveniji. Ker nas je zanimalo tudi, kakšna je variabilnost v dosežkih na te-
stu bralne pismenosti glede na socialno-ekonomski status ter spol slovenskih dijakov, do-
dajamo ob koncu razdelka še te opise.
V splošnem rezultati raziskave PISA 2009 na mednarodni ravni kažejo, da dijaki,
ki obiskujejo šole, kjer so vzpostavljeni pozitivnejši odnosi med učitelji in dijaki, kjer učite-
lji bolj spodbujajo dijake k aktivnemu sodelovanju pri pouku materinščine in kjer je tudi
boljša disciplina, dosegajo višje dosežke na testu bralne pismenosti. Omenjene povezave ve-
ljajo tudi ob upoštevanju socialno-ekonomskega statusa dijakov (OECD, 2010č). Tudi
tukaj je potrebno poudariti, da rezultati nakazujejo le smer in moč povezanosti med
omenjenimi dejavniki ter bralnimi dosežki in o vzročno-posledičnih odnosih ne more-
mo govoriti. Stališča do šole in pouka so le eden izmed dejavnikov, ki lahko učinkuje-
jo na dosežke dijaka na testu bralne pismenosti, saj je ta rezultat več, tudi še nepojasnje-
60
moriranja, elaboracije in kontrolnih strategij. Rezultati kažejo, da so vse omenjene strate-
gije pri dijakih na Finskem in Norveškem v povprečju manj prisotne kot pri 15-letnikih v
Sloveniji in na povprečni ravni držav OECD, saj so vrednosti vseh treh indeksov tako za
Finsko kot Norveško v nasprotju s Slovenijo podpovprečne. Sicer je opaziti podobne ne-
gativne učinke strategij memoriranja na bralne dosežke ter pozitivne učinke strategij ela-
boracije in kontrolnih strategij znotraj vseh treh držav, vendar je povezanost kot tudi moč
pojasnjevanja bralnih dosežkov na podlagi omenjenih strategij v vseh primerjanih drža-
vah šibka.
Stališča do šole in pouka
Stališča do šole in pouka materinščine
Stališča dijakov do šole in pouka so v raziskavi PISA 2009 opredeljena z naslednjimi
področji in pripadajočimi indeksi:
- zaznano disciplino pri pouku materinščine (Indeks discipline v razredu pri
pouku materinščine),
- zaznano učiteljevo spodbudo dijakov k aktivni udeležbi pri bralnih aktivno-
stih (Indeks zaznane učiteljeve spodbude) ter
- zaznanim dijakovim pozitivnim odnosom s strani učiteljev (Indeks zaznane-
ga pozitivnega odnosa učiteljev do dijaka).
Opis rezultatov zajema primerjavo vrednosti posameznega indeksa z bralnimi dosežki
dijakov ter variabilnost omenjenega indeksa znotraj šol in med šolami, tako na ravni držav
OECD kot v Sloveniji. Ker nas je zanimalo tudi, kakšna je variabilnost v dosežkih na te-
stu bralne pismenosti glede na socialno-ekonomski status ter spol slovenskih dijakov, do-
dajamo ob koncu razdelka še te opise.
V splošnem rezultati raziskave PISA 2009 na mednarodni ravni kažejo, da dijaki,
ki obiskujejo šole, kjer so vzpostavljeni pozitivnejši odnosi med učitelji in dijaki, kjer učite-
lji bolj spodbujajo dijake k aktivnemu sodelovanju pri pouku materinščine in kjer je tudi
boljša disciplina, dosegajo višje dosežke na testu bralne pismenosti. Omenjene povezave ve-
ljajo tudi ob upoštevanju socialno-ekonomskega statusa dijakov (OECD, 2010č). Tudi
tukaj je potrebno poudariti, da rezultati nakazujejo le smer in moč povezanosti med
omenjenimi dejavniki ter bralnimi dosežki in o vzročno-posledičnih odnosih ne more-
mo govoriti. Stališča do šole in pouka so le eden izmed dejavnikov, ki lahko učinkuje-
jo na dosežke dijaka na testu bralne pismenosti, saj je ta rezultat več, tudi še nepojasnje-
60
