Page 59 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 59
Zanimivi so tudi podatki za povprečni indeks strategij elaboracije, še posebej morda
za Finsko in Norveško, kjer se vrednosti indeksa gibljeta pod povprečjem držav OECD
(-0,15 za Finsko in -0,08 za Norveško). Povprečni indeks strategij elaboracije pa je v Slove-
niji nadpovprečen (0,20), kar pomeni, da slovenski dijaki v nekoliko višji meri uporablja-
jo strategije povezovanja novega učnega gradiva z že znanim in drugimi šolskimi predme-
ti ter strategije iskanja uporabnosti novonaučene snovi kot njihovi vrstniki na Finskem
in Norveškem, državah, ki se na testu bralne pismenosti uvrščata nad povprečje držav
OECD oziroma v sam vrh.
Tudi drugi podatki kažejo na šibko pozitivno povezanost med uporabo strategij elabo-
racije in bralnimi dosežki. Razlika med dijaki, ki se po rezultatu indeksa elaboracije uvr-
ščajo v spodnjo četrtino indeksa, ter dijaki, ki se uvrščajo v zgornjo četrtino indeksa, je 12
točk (482 proti 494 točk). Na Finskem dosegajo dijaki v zgornji četrtini indeksa celo slabše
bralne dosežke od dijakov, ki se uvrščajo v spodnjo četrtino vrednosti indeksa strategij ela-
boracije (523 proti 515 točk), na Norveškem pa omenjena razlika znaša 29 točk (485 proti
514 točk).V povprečju držav OECD lahko 1,1 % variabilnosti v bralnih dosežkih na testu
bralne pismenosti pojasnimo z indeksom strategij elaboracije, v Sloveniji pa 0,9 %. Na Fin-
skem in Norveškem sta odstotka nekoliko višja, in sicer 2,1 % in 3,3 %.
Največje razlike so se znotraj primerjanih držav pokazale na ravni uporabe kontrolnih
strategij. V Sloveniji je povprečni indeks kontrolnih strategij nekoliko višji (0,15), kot je ta
na ravni povprečja OECD (0,00), na Finskem in Norveškem pa je omenjeni indeks pre-
cej pod povprečjem (Finska -0,34; Norveška -0,42). Iz omenjenih vrednosti indeksa je raz-
brati, da so v Sloveniji kontrolne strategije bolj prisotne kot v ostalih dveh državah, ki sta se
na testu bralne pismenosti bolje odrezali. V vseh treh državah pa se je pokazalo, da dijaki, ki
se z rezultatom na indeksu uvrščajo v zgornjo četrtino, v povprečju dosegajo tudi višje bral-
ne dosežke. Slovenski dijaki, ki so se uvrstili v spodnjo četrtino indeksa kontrolnih strate-
gij, so dosegli 449 točk na testu bralne pismenosti, najvišje bralne dosežke (515 točk) pa so
dosegli dijaki v zgornji četrtini vrednosti indeksa. Tudi na Finskem in Norveškem je opa-
ziti podobno stanje (Finska – 503 proti 565 točk; Norveška – 469 proti 532 točk).V pov-
prečju držav OECD lahko 8,2 % variabilnosti v bralnih dosežkih na testu PISA 2009 po-
jasnimo z indeksom kontrolnih strategij. V Sloveniji je odstotek pojasnjene variance nižji,
tj. 6,4 %, na Finskem in Norveškem pa 8,1 % ter 7,5 %.V povprečju so v državah OECD
eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa povezane z 26,1 točkami višjimi dosežki na
lestvici bralnih dosežkov, v Sloveniji, na Finskem in Norveške pa podobno, z 24, 25,6 in
25,7 točkami.
59
za Finsko in Norveško, kjer se vrednosti indeksa gibljeta pod povprečjem držav OECD
(-0,15 za Finsko in -0,08 za Norveško). Povprečni indeks strategij elaboracije pa je v Slove-
niji nadpovprečen (0,20), kar pomeni, da slovenski dijaki v nekoliko višji meri uporablja-
jo strategije povezovanja novega učnega gradiva z že znanim in drugimi šolskimi predme-
ti ter strategije iskanja uporabnosti novonaučene snovi kot njihovi vrstniki na Finskem
in Norveškem, državah, ki se na testu bralne pismenosti uvrščata nad povprečje držav
OECD oziroma v sam vrh.
Tudi drugi podatki kažejo na šibko pozitivno povezanost med uporabo strategij elabo-
racije in bralnimi dosežki. Razlika med dijaki, ki se po rezultatu indeksa elaboracije uvr-
ščajo v spodnjo četrtino indeksa, ter dijaki, ki se uvrščajo v zgornjo četrtino indeksa, je 12
točk (482 proti 494 točk). Na Finskem dosegajo dijaki v zgornji četrtini indeksa celo slabše
bralne dosežke od dijakov, ki se uvrščajo v spodnjo četrtino vrednosti indeksa strategij ela-
boracije (523 proti 515 točk), na Norveškem pa omenjena razlika znaša 29 točk (485 proti
514 točk).V povprečju držav OECD lahko 1,1 % variabilnosti v bralnih dosežkih na testu
bralne pismenosti pojasnimo z indeksom strategij elaboracije, v Sloveniji pa 0,9 %. Na Fin-
skem in Norveškem sta odstotka nekoliko višja, in sicer 2,1 % in 3,3 %.
Največje razlike so se znotraj primerjanih držav pokazale na ravni uporabe kontrolnih
strategij. V Sloveniji je povprečni indeks kontrolnih strategij nekoliko višji (0,15), kot je ta
na ravni povprečja OECD (0,00), na Finskem in Norveškem pa je omenjeni indeks pre-
cej pod povprečjem (Finska -0,34; Norveška -0,42). Iz omenjenih vrednosti indeksa je raz-
brati, da so v Sloveniji kontrolne strategije bolj prisotne kot v ostalih dveh državah, ki sta se
na testu bralne pismenosti bolje odrezali. V vseh treh državah pa se je pokazalo, da dijaki, ki
se z rezultatom na indeksu uvrščajo v zgornjo četrtino, v povprečju dosegajo tudi višje bral-
ne dosežke. Slovenski dijaki, ki so se uvrstili v spodnjo četrtino indeksa kontrolnih strate-
gij, so dosegli 449 točk na testu bralne pismenosti, najvišje bralne dosežke (515 točk) pa so
dosegli dijaki v zgornji četrtini vrednosti indeksa. Tudi na Finskem in Norveškem je opa-
ziti podobno stanje (Finska – 503 proti 565 točk; Norveška – 469 proti 532 točk).V pov-
prečju držav OECD lahko 8,2 % variabilnosti v bralnih dosežkih na testu PISA 2009 po-
jasnimo z indeksom kontrolnih strategij. V Sloveniji je odstotek pojasnjene variance nižji,
tj. 6,4 %, na Finskem in Norveškem pa 8,1 % ter 7,5 %.V povprečju so v državah OECD
eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa povezane z 26,1 točkami višjimi dosežki na
lestvici bralnih dosežkov, v Sloveniji, na Finskem in Norveške pa podobno, z 24, 25,6 in
25,7 točkami.
59
