Page 58 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 58
Ko se učim, ugotavljam, kako se informacije iz besedila ujemajo s tem, kar se dogaja
v resničnem življenju.
c) Indeks kontrolnih strategij ugotavlja zavedanje dijakov, katerih pojmov kljub pre-
branemu še vedno ne razumejo; ali se prepričajo, da si res zapomnijo bistvene informacije
iz besedila in ali iščejo dodatne informacije, da bi pojasnili tisto, česar ne razumejo dobro.
Trditve, ki sestavljajo ta indeks, so naslednje:
Ko se učim, najprej ugotovim, kaj je tisto, kar se moram naučiti.
Ko se učim, preverim, ali razumem, kar sem prebral/-a.
Ko se učim, poskušam ugotoviti, katerih pojmov še vedno ne razumem.
Ko se učim, poskrbim, da si zapomnim najpomembnejše točke v besedilu.
Ko se učim in nečesa ne razumem, poiščem dodatne informacije, s katerimi si to raz-
jasnim.
Na ravni držav OECD, kjer je korelacija med memoriranjem in elaboracijo r = 0,41,
med memoriranjem in kontrolnimi strategijami r = 0,55 in med elaboracijo in kontrolni-
mi strategijami r = 0,55, rezultati raziskave kažejo, da v državah, ki so na lestvici bralne pi-
smenosti dokaj visoko, 15-letniki uporabljajo strategije memoriranja, elaboracije in kon-
trolne strategije v manjši meri kot njihovi vrstniki v ostalih državah OECD. Podobno je
na primer zaslediti tudi na Finskem in Norveškem, kjer kontrolne strategije niso pogosto
zastopane med učenci.
Rezultati kažejo, da so strategije memoriranja (dobesedna zapomnitev naučenega,
učenje podrobnosti, učenje na pamet) pri dijakih na Norveškem (vrednost indeksa strate-
gij memoriranja znaša -0,44) in Finskem (-0,25) bistveno manj prisotne, kot se je to poka-
zalo na povprečni ravni držav OECD (0,00) in tudi v Sloveniji (0,06).
Rezultati tudi kažejo, da uspešnejši učenci v vseh treh državah uporabljajo manj strate-
gij memoriranja naučenega kot njihovi učno manj uspešni vrstniki. Slovenski dijaki, ki so
se uvrstili v spodnjo četrtino indeksa strategij memoriranja, so dosegli največ točk (501), v
zgornji četrtini indeksa pa so dosežki dijakov nižji za 39 točk (462 točk). Podobno stanje
je opaziti na Finskem (534 proti 536 točk) in tudi Norveškem (499 proti 502 točk).V pov-
prečju držav OECD lahko 1,1 % variabilnosti v bralnih dosežkih na PISA 2009 pojasni-
mo z indeksom strategij memoriranja. V Sloveniji je odstotek pojasnjene variance nekoli-
ko nad povprečjem (2,8 %), na Finskem in Norveškem pa pod povprečjem (Finska 0,1 %
in Norveška 0,2 %).
58
v resničnem življenju.
c) Indeks kontrolnih strategij ugotavlja zavedanje dijakov, katerih pojmov kljub pre-
branemu še vedno ne razumejo; ali se prepričajo, da si res zapomnijo bistvene informacije
iz besedila in ali iščejo dodatne informacije, da bi pojasnili tisto, česar ne razumejo dobro.
Trditve, ki sestavljajo ta indeks, so naslednje:
Ko se učim, najprej ugotovim, kaj je tisto, kar se moram naučiti.
Ko se učim, preverim, ali razumem, kar sem prebral/-a.
Ko se učim, poskušam ugotoviti, katerih pojmov še vedno ne razumem.
Ko se učim, poskrbim, da si zapomnim najpomembnejše točke v besedilu.
Ko se učim in nečesa ne razumem, poiščem dodatne informacije, s katerimi si to raz-
jasnim.
Na ravni držav OECD, kjer je korelacija med memoriranjem in elaboracijo r = 0,41,
med memoriranjem in kontrolnimi strategijami r = 0,55 in med elaboracijo in kontrolni-
mi strategijami r = 0,55, rezultati raziskave kažejo, da v državah, ki so na lestvici bralne pi-
smenosti dokaj visoko, 15-letniki uporabljajo strategije memoriranja, elaboracije in kon-
trolne strategije v manjši meri kot njihovi vrstniki v ostalih državah OECD. Podobno je
na primer zaslediti tudi na Finskem in Norveškem, kjer kontrolne strategije niso pogosto
zastopane med učenci.
Rezultati kažejo, da so strategije memoriranja (dobesedna zapomnitev naučenega,
učenje podrobnosti, učenje na pamet) pri dijakih na Norveškem (vrednost indeksa strate-
gij memoriranja znaša -0,44) in Finskem (-0,25) bistveno manj prisotne, kot se je to poka-
zalo na povprečni ravni držav OECD (0,00) in tudi v Sloveniji (0,06).
Rezultati tudi kažejo, da uspešnejši učenci v vseh treh državah uporabljajo manj strate-
gij memoriranja naučenega kot njihovi učno manj uspešni vrstniki. Slovenski dijaki, ki so
se uvrstili v spodnjo četrtino indeksa strategij memoriranja, so dosegli največ točk (501), v
zgornji četrtini indeksa pa so dosežki dijakov nižji za 39 točk (462 točk). Podobno stanje
je opaziti na Finskem (534 proti 536 točk) in tudi Norveškem (499 proti 502 točk).V pov-
prečju držav OECD lahko 1,1 % variabilnosti v bralnih dosežkih na PISA 2009 pojasni-
mo z indeksom strategij memoriranja. V Sloveniji je odstotek pojasnjene variance nekoli-
ko nad povprečjem (2,8 %), na Finskem in Norveškem pa pod povprečjem (Finska 0,1 %
in Norveška 0,2 %).
58
