Page 57 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 57
a 42,4 in na Norveškem z za 41,4 točk. Prirast 39 točk na ravni držav OECD pomeni
povprečen napredek 15-letnika v branju v enem šolskem letu.
Učne strategije: memoriranje, elaboracija, kontrolne strategije
PISA 2009 meri tako učne strategije pomnjenja kot metakognitivni vidik teh strategij:
na eni strani meri, v kolikšni meri dijaki uporabljajo strategije pomnjenja, na drugi strani
pa zavedanje dijakov, katere strategije so najpomembnejše za pomnjenje informacij. Oba
vidika strategij sta tesno povezana, vendar merita različne načine, na katere dijaki uskladi-
ščijo informacije v spomin. »Metakognitivni« indeks strategij razumevanja in pomnjenja
pomeni, v kolikšni meri znajo dijaki uskladiščiti informacije, jih povezati s preteklim zna-
njem in jih elaborirati do te mere, da znajo pridobljeno znanje uporabiti v novi situaciji. In-
deks strategij memoriranja pa meri, kako pogosto dijaki uporabljajo tehnike zapomnitve,
pri čemer se nova informacija uskladišči v spomin brez nadaljnje elaboracije. PISA 2009
proučuje tri vrste učnih strategij: memoriranje, elaboracijo in kontrolne strategije. Strate-
gije ocenjuje dijak na 4-stopenjski lestvici (1 = Skoraj nikoli, 2 = Včasih, 3 = Pogosto, 4 =
Skoraj vedno). Izhodiščno vprašanje se glasi:
Kako pogosto počneš naslednje, ko se učiš?
Različne strategije se združujejo v tri indekse:
a) Indeks strategij memoriranja ugotavlja, v kolikšni meri si dijaki skušajo zapomniti
nove informacije, da bi jih kasneje lahko obnovili na glas, in kako pogosto se učijo tako, da
znova in znova berejo učno besedilo.
Trditve, ki sestavljajo ta indeks, so naslednje:
Ko se učim, si poskušam zapomniti vse, kar je napisano v besedilu.
Ko se učim, si poskušam zapomniti čim več podrobnosti.
Ko se učim, preberem besedilo tolikokrat, da ga znam recitirati.
Ko se učim, znova in znova preberem besedilo.
b) Indeks strategij elaboracije ugotavlja, ali si dijaki prizadevajo razumeti učno gradi-
vo tako, da ga povežejo s tem, kar že vedo, ali si prizadevajo povezovati novo učno gradivo
z informacijami, ki se jih učijo pri drugih predmetih, in ali skušajo ugotoviti uporabnost
informacij v resničnosti.
Trditve, ki sestavljajo ta indeks, so naslednje:
Ko se učim, poskušam povezati nove informacije z znanjem, ki sem ga predhodno
pridobil/-a pri drugih predmetih.
Ko se učim, poskušam ugotoviti, kako bi bile informacije lahko koristne zunaj šole.
57
povprečen napredek 15-letnika v branju v enem šolskem letu.
Učne strategije: memoriranje, elaboracija, kontrolne strategije
PISA 2009 meri tako učne strategije pomnjenja kot metakognitivni vidik teh strategij:
na eni strani meri, v kolikšni meri dijaki uporabljajo strategije pomnjenja, na drugi strani
pa zavedanje dijakov, katere strategije so najpomembnejše za pomnjenje informacij. Oba
vidika strategij sta tesno povezana, vendar merita različne načine, na katere dijaki uskladi-
ščijo informacije v spomin. »Metakognitivni« indeks strategij razumevanja in pomnjenja
pomeni, v kolikšni meri znajo dijaki uskladiščiti informacije, jih povezati s preteklim zna-
njem in jih elaborirati do te mere, da znajo pridobljeno znanje uporabiti v novi situaciji. In-
deks strategij memoriranja pa meri, kako pogosto dijaki uporabljajo tehnike zapomnitve,
pri čemer se nova informacija uskladišči v spomin brez nadaljnje elaboracije. PISA 2009
proučuje tri vrste učnih strategij: memoriranje, elaboracijo in kontrolne strategije. Strate-
gije ocenjuje dijak na 4-stopenjski lestvici (1 = Skoraj nikoli, 2 = Včasih, 3 = Pogosto, 4 =
Skoraj vedno). Izhodiščno vprašanje se glasi:
Kako pogosto počneš naslednje, ko se učiš?
Različne strategije se združujejo v tri indekse:
a) Indeks strategij memoriranja ugotavlja, v kolikšni meri si dijaki skušajo zapomniti
nove informacije, da bi jih kasneje lahko obnovili na glas, in kako pogosto se učijo tako, da
znova in znova berejo učno besedilo.
Trditve, ki sestavljajo ta indeks, so naslednje:
Ko se učim, si poskušam zapomniti vse, kar je napisano v besedilu.
Ko se učim, si poskušam zapomniti čim več podrobnosti.
Ko se učim, preberem besedilo tolikokrat, da ga znam recitirati.
Ko se učim, znova in znova preberem besedilo.
b) Indeks strategij elaboracije ugotavlja, ali si dijaki prizadevajo razumeti učno gradi-
vo tako, da ga povežejo s tem, kar že vedo, ali si prizadevajo povezovati novo učno gradivo
z informacijami, ki se jih učijo pri drugih predmetih, in ali skušajo ugotoviti uporabnost
informacij v resničnosti.
Trditve, ki sestavljajo ta indeks, so naslednje:
Ko se učim, poskušam povezati nove informacije z znanjem, ki sem ga predhodno
pridobil/-a pri drugih predmetih.
Ko se učim, poskušam ugotoviti, kako bi bile informacije lahko koristne zunaj šole.
57
