Page 56 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 56
a) Napišem povzetek. Nato preverim, ali je vsak odstavek vključen v povzetek, ker
mora biti vključena vsebina vsakega odstavka.
b) Pravilno poskušam prepisati čim več stavkov.
c) Preden napišem povzetek, čim večkrat preberem besedilo.
d) Natančno preverim, ali so v povzetku predstavljena najpomembnejša dejstva.
e) Preberem besedilo in podčrtam najpomembnejše stavke. Nato jih s svojimi bese-
dami napišem kot povzetek.
Udeleženci so na trditve odgovarjali s 6-stopenjsko lestvico, pri čemer 1 pomeni
»Sploh ni uporabna« in 6 »Zelo je uporabna«.
Strategiji d in e sta v raziskavi PISA 2009 označeni kot najbolj učinkoviti strategiji,
strategiji a in c kot srednje učinkoviti ter strategija b kot najmanj učinkovita strategija pov-
zemanja besedila.
Indeks strategij za razumevanje in pomnjenje besedila je standardizirana vrednost s
povprečjem 0 in standardnim odklonom 1. Višje vrednosti indeksa pomenijo, da dijaki
ocenjujejo večjo pomembnost strategij povzemanja besedila, sploh tistih, ki so učinkovi-
tejše. Med tremi primerjanimi državami ima najvišji indeks strategij povzemanja besedi-
la Norveška; vrednost indeksa je nad povprečjem držav OECD, in sicer 0,13. Sledi ji Fin-
ska (0,08), pri slovenskih dijakih pa je povprečni indeks znašal -0,19 in je pod povprečjem
držav OECD. Torej, države, ki so na testu bralne pismenosti uspešnejše, imajo tudi dijake,
ki v splošnem vedo, kako učinkovito povzemati informacije in se zavedajo pomembnosti ome-
njenih strategij v procesu učenja. To potrjujejo tudi podatki o bralnih dosežkih dijakov, ki
se uvrščajo v najvišje in najnižje četrtine vrednosti indeksa strategij povzemanja besedi-
la. Razlike med dosežki dijakov v najnižji in najvišji četrtini vrednosti indeksa v Sloveni-
ji znašajo kar 103 točke (432 proti 535 točk), na Finskem 108 točk (473 proti 581 točk) ter
na Norveškem 98 točk (447 proti 545 točk).
Tudi deleži pojasnjene variabilnosti, ki jo lahko v vseh treh državah z omenjenim inde-
ksom pojasnimo, kažejo na pomembnost dejavnika strategij povzemanja besedila pri po-
jasnjevanju bralnih dosežkov na testu PISA. Največ variabilnosti v bralnih dosežkih lah-
ko z omenjenim indeksom pojasnimo na Finskem (23,6 %), temu pa sledita Slovenija (21,3
%) in Norveška (19,8 %). V povprečju držav OECD lahko 21,1 % variabilnosti v bralnih
dosežkih na PISA 2009 pojasnimo z indeksom strategij povzemanja besedila. Eno enoto
višje vrednosti omenjenega indeksa so na povprečni ravni držav OECD povezane z za 41,9
točk (v Sloveniji pa z za 39,7 točk) višjimi dosežki na lestvici bralnih dosežkov, na Finskem
56
mora biti vključena vsebina vsakega odstavka.
b) Pravilno poskušam prepisati čim več stavkov.
c) Preden napišem povzetek, čim večkrat preberem besedilo.
d) Natančno preverim, ali so v povzetku predstavljena najpomembnejša dejstva.
e) Preberem besedilo in podčrtam najpomembnejše stavke. Nato jih s svojimi bese-
dami napišem kot povzetek.
Udeleženci so na trditve odgovarjali s 6-stopenjsko lestvico, pri čemer 1 pomeni
»Sploh ni uporabna« in 6 »Zelo je uporabna«.
Strategiji d in e sta v raziskavi PISA 2009 označeni kot najbolj učinkoviti strategiji,
strategiji a in c kot srednje učinkoviti ter strategija b kot najmanj učinkovita strategija pov-
zemanja besedila.
Indeks strategij za razumevanje in pomnjenje besedila je standardizirana vrednost s
povprečjem 0 in standardnim odklonom 1. Višje vrednosti indeksa pomenijo, da dijaki
ocenjujejo večjo pomembnost strategij povzemanja besedila, sploh tistih, ki so učinkovi-
tejše. Med tremi primerjanimi državami ima najvišji indeks strategij povzemanja besedi-
la Norveška; vrednost indeksa je nad povprečjem držav OECD, in sicer 0,13. Sledi ji Fin-
ska (0,08), pri slovenskih dijakih pa je povprečni indeks znašal -0,19 in je pod povprečjem
držav OECD. Torej, države, ki so na testu bralne pismenosti uspešnejše, imajo tudi dijake,
ki v splošnem vedo, kako učinkovito povzemati informacije in se zavedajo pomembnosti ome-
njenih strategij v procesu učenja. To potrjujejo tudi podatki o bralnih dosežkih dijakov, ki
se uvrščajo v najvišje in najnižje četrtine vrednosti indeksa strategij povzemanja besedi-
la. Razlike med dosežki dijakov v najnižji in najvišji četrtini vrednosti indeksa v Sloveni-
ji znašajo kar 103 točke (432 proti 535 točk), na Finskem 108 točk (473 proti 581 točk) ter
na Norveškem 98 točk (447 proti 545 točk).
Tudi deleži pojasnjene variabilnosti, ki jo lahko v vseh treh državah z omenjenim inde-
ksom pojasnimo, kažejo na pomembnost dejavnika strategij povzemanja besedila pri po-
jasnjevanju bralnih dosežkov na testu PISA. Največ variabilnosti v bralnih dosežkih lah-
ko z omenjenim indeksom pojasnimo na Finskem (23,6 %), temu pa sledita Slovenija (21,3
%) in Norveška (19,8 %). V povprečju držav OECD lahko 21,1 % variabilnosti v bralnih
dosežkih na PISA 2009 pojasnimo z indeksom strategij povzemanja besedila. Eno enoto
višje vrednosti omenjenega indeksa so na povprečni ravni držav OECD povezane z za 41,9
točk (v Sloveniji pa z za 39,7 točk) višjimi dosežki na lestvici bralnih dosežkov, na Finskem
56
