Page 55 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 55
prečne, -0,30. V povprečju držav OECD lahko 15,2 % variabilnosti v bralnih dosežkih
na testu PISA 2009 pojasnimo z indeksom strategij za razumevanje in pomnjenje besedi-
la. V Sloveniji je odstotek pojasnjene variance nekoliko višji, tj. 16,9 %, na Finskem 17,6
%, na Norveškem pa se omenjena vrednost ponovno giblje pod povprečjem držav OECD,
14,1 %. V povprečju so v državah OECD eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa
povezane z za 35,4 točk (v Sloveniji pa z za 36 točk) višjimi dosežki na lestvici bralnih do-
sežkov. Podobno je tudi na Finskem (35,4 točk) in Norveškem (33,1 točk). Če primerjamo
bralne dosežke dijakov glede na četrtino indeksa, v katero se uvrščajo, ugotovimo, da se v
najvišjo četrtino indeksa v vseh treh državah uvrščajo dijaki z najvišjimi dosežki na testu
bralne pismenosti. Razlike v dosežkih med dijaki, ki se nahajajo v prvi in zadnji četrtini
indeksa, so v Sloveniji 92 točk (441 proti 533 točk), na Finskem 91 točk (490 proti 581) in
na Norveškem 89 točk (460 proti 549 točk). Dijaki na Finskem, ki se z omenjenim inde-
ksom uvrščajo v najnižjo četrtino vrednosti indeksa, so tako v povprečju dosegli višji do-
sežek na testu bralne pismenosti, od povprečnega skupnega dosežka v Sloveniji (490 pro-
ti 483 točk). Dijaki, ki se na Finskem glede na indeks uvrščajo v zgornjo četrtino, pa so na
testu v povprečju dosegli kar 581 točk.
Rezultati kažejo, da je pripisovanje največje pomembnosti strategijam razumevanja in
pomnjenja besedila zaznati pri dijakih na Finskem, najmanjše pa na Norveškem. Vredno-
sti indeksov strategij razumevanja in pomnjenja besedila so v vseh treh primerjanih državah
v primerjavi s povprečjem držav OECD relativno nizke. Vendar, dijaki, ki ocenjujejo stra-
tegije pomnjenja in razumevanja kot pomembne, v vseh treh državah v povprečju dosegajo
tudi višje dosežke na testu bralne pismenosti. Na podlagi podatkov o deležih pojasnjene va-
riabilnosti na podlagi omenjenega indeksa pa opazimo tudi, da so strategije razumevanja in
pomnjenja besedila pomemben dejavnik pri pojasnjevanju bralnih dosežkov tako v Sloveni-
ji kot v severnih državah.
Metakognitivne strategije: indeks strategij povzemanja besedila
Zaznavanje uporabnosti strategij povzemanja besedila so v raziskavi PISA 2009 ugota-
vljali z vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna naloga:
Pravkar si prebral/-a dve strani dolgo in precej zahtevno besedilo o spreminjanju vodne
gladine jezera v Afriki. Napisati moraš povzetek.
Sledilo je vprašanje:
Kako ocenjuješ uporabnost naslednjih strategij za pisanje povzetka tega dve strani dolge-
ga besedila?
Možne strategije, ki so jih ocenjevali dijaki, so bile naslednje:
55
na testu PISA 2009 pojasnimo z indeksom strategij za razumevanje in pomnjenje besedi-
la. V Sloveniji je odstotek pojasnjene variance nekoliko višji, tj. 16,9 %, na Finskem 17,6
%, na Norveškem pa se omenjena vrednost ponovno giblje pod povprečjem držav OECD,
14,1 %. V povprečju so v državah OECD eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa
povezane z za 35,4 točk (v Sloveniji pa z za 36 točk) višjimi dosežki na lestvici bralnih do-
sežkov. Podobno je tudi na Finskem (35,4 točk) in Norveškem (33,1 točk). Če primerjamo
bralne dosežke dijakov glede na četrtino indeksa, v katero se uvrščajo, ugotovimo, da se v
najvišjo četrtino indeksa v vseh treh državah uvrščajo dijaki z najvišjimi dosežki na testu
bralne pismenosti. Razlike v dosežkih med dijaki, ki se nahajajo v prvi in zadnji četrtini
indeksa, so v Sloveniji 92 točk (441 proti 533 točk), na Finskem 91 točk (490 proti 581) in
na Norveškem 89 točk (460 proti 549 točk). Dijaki na Finskem, ki se z omenjenim inde-
ksom uvrščajo v najnižjo četrtino vrednosti indeksa, so tako v povprečju dosegli višji do-
sežek na testu bralne pismenosti, od povprečnega skupnega dosežka v Sloveniji (490 pro-
ti 483 točk). Dijaki, ki se na Finskem glede na indeks uvrščajo v zgornjo četrtino, pa so na
testu v povprečju dosegli kar 581 točk.
Rezultati kažejo, da je pripisovanje največje pomembnosti strategijam razumevanja in
pomnjenja besedila zaznati pri dijakih na Finskem, najmanjše pa na Norveškem. Vredno-
sti indeksov strategij razumevanja in pomnjenja besedila so v vseh treh primerjanih državah
v primerjavi s povprečjem držav OECD relativno nizke. Vendar, dijaki, ki ocenjujejo stra-
tegije pomnjenja in razumevanja kot pomembne, v vseh treh državah v povprečju dosegajo
tudi višje dosežke na testu bralne pismenosti. Na podlagi podatkov o deležih pojasnjene va-
riabilnosti na podlagi omenjenega indeksa pa opazimo tudi, da so strategije razumevanja in
pomnjenja besedila pomemben dejavnik pri pojasnjevanju bralnih dosežkov tako v Sloveni-
ji kot v severnih državah.
Metakognitivne strategije: indeks strategij povzemanja besedila
Zaznavanje uporabnosti strategij povzemanja besedila so v raziskavi PISA 2009 ugota-
vljali z vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna naloga:
Pravkar si prebral/-a dve strani dolgo in precej zahtevno besedilo o spreminjanju vodne
gladine jezera v Afriki. Napisati moraš povzetek.
Sledilo je vprašanje:
Kako ocenjuješ uporabnost naslednjih strategij za pisanje povzetka tega dve strani dolge-
ga besedila?
Možne strategije, ki so jih ocenjevali dijaki, so bile naslednje:
55
