Page 54 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 54
lim znanjem ter zavedanje, kako bi pridobljeno znanje učenec lahko uporabil v resnič-
nem svetu. Pomembno je, da ima učenec nabor različnih učnih strategij in da je pri njihovi
uporabi fleksibilen glede na vrsto in zahtevnost naloge, glede na svoje predznanje in zmo-
žnosti ter glede na zahteve okolja, v katerem mora izkazati svoje znanje.
Metakognitivne strategije: indeks strategij za razumevanje in pomnjenje
besedila
V raziskavi PISA 2009 so metakognitivne strategije 15-letnikov ugotavljali z njihovim
zavedanjem uporabnosti bralnih strategij pri različnih bralnih nalogah. Dve vprašanji sta
vsebovali različni bralni nalogi, sledil pa je seznam pristopov oz. »strategij«. Dijak mora
razmisliti o uporabnosti vsake izmed strategij v povezavi s predstavljeno bralno nalogo.
Uporabnost strategij za razumevanje in pomnjenje besedila so v raziskavi preverjali z
vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna naloga:
Informacijo v besedilu moraš razumeti in si jo zapomniti.
Sledilo je vprašanje:
Kako ocenjuješ uporabnost naslednjih strategij za razumevanje in pomnjenje besedila?
Možne strategije, ki so jih ocenjevali dijaki, so bile naslednje:
a) Osredotočim se na dele besedila, ki jih z lahkoto razumem.
b) Dvakrat hitro preberem besedilo.
c) Po tem ko preberem besedilo, se o njegovi vsebini pogovarjam z drugimi.
d) Podčrtam pomembne dele besedila.
e) S svojimi besedami povzamem besedilo.
f) Besedilo na glas preberem nekomu drugemu.
Udeleženci so na trditve odgovarjali s 6-stopenjsko lestvico, pri čemer 1 pomeni
»Sploh ni uporabna« in 6 »Zelo je uporabna«.
Strategije c, d in e so v raziskavi PISA 2009 označene kot učinkovitejše strategije za
razumevanje in pomnjenje besedila, medtem ko so strategije a, b in f označene kot manj
učinkovite. Indeks strategij za razumevanje in pomnjenje besedila je standardizirana vre-
dnost s povprečjem 0 in standardnim odklonom 1. Višje vrednosti indeksa pomenijo, da
dijaki ocenjujejo večjo pomembnost (sploh učinkovitih) strategij za učenje. Vrednosti in-
deksa so v vseh primerjanih državah dokaj nizke. Najvišjo vrednost indeksa strategij za ra-
zumevanje in pomnjenje besedila je zabeležila Finska, in sicer 0,03, kar je malo nad pov-
prečjem držav OECD (0,00). Pri slovenskih dijakih vrednost indeksa znaša -0,07 in je
nekoliko pod povprečjem, na Norveškem pa so vrednosti omenjenega indeksa še bolj pod-
54
nem svetu. Pomembno je, da ima učenec nabor različnih učnih strategij in da je pri njihovi
uporabi fleksibilen glede na vrsto in zahtevnost naloge, glede na svoje predznanje in zmo-
žnosti ter glede na zahteve okolja, v katerem mora izkazati svoje znanje.
Metakognitivne strategije: indeks strategij za razumevanje in pomnjenje
besedila
V raziskavi PISA 2009 so metakognitivne strategije 15-letnikov ugotavljali z njihovim
zavedanjem uporabnosti bralnih strategij pri različnih bralnih nalogah. Dve vprašanji sta
vsebovali različni bralni nalogi, sledil pa je seznam pristopov oz. »strategij«. Dijak mora
razmisliti o uporabnosti vsake izmed strategij v povezavi s predstavljeno bralno nalogo.
Uporabnost strategij za razumevanje in pomnjenje besedila so v raziskavi preverjali z
vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna naloga:
Informacijo v besedilu moraš razumeti in si jo zapomniti.
Sledilo je vprašanje:
Kako ocenjuješ uporabnost naslednjih strategij za razumevanje in pomnjenje besedila?
Možne strategije, ki so jih ocenjevali dijaki, so bile naslednje:
a) Osredotočim se na dele besedila, ki jih z lahkoto razumem.
b) Dvakrat hitro preberem besedilo.
c) Po tem ko preberem besedilo, se o njegovi vsebini pogovarjam z drugimi.
d) Podčrtam pomembne dele besedila.
e) S svojimi besedami povzamem besedilo.
f) Besedilo na glas preberem nekomu drugemu.
Udeleženci so na trditve odgovarjali s 6-stopenjsko lestvico, pri čemer 1 pomeni
»Sploh ni uporabna« in 6 »Zelo je uporabna«.
Strategije c, d in e so v raziskavi PISA 2009 označene kot učinkovitejše strategije za
razumevanje in pomnjenje besedila, medtem ko so strategije a, b in f označene kot manj
učinkovite. Indeks strategij za razumevanje in pomnjenje besedila je standardizirana vre-
dnost s povprečjem 0 in standardnim odklonom 1. Višje vrednosti indeksa pomenijo, da
dijaki ocenjujejo večjo pomembnost (sploh učinkovitih) strategij za učenje. Vrednosti in-
deksa so v vseh primerjanih državah dokaj nizke. Najvišjo vrednost indeksa strategij za ra-
zumevanje in pomnjenje besedila je zabeležila Finska, in sicer 0,03, kar je malo nad pov-
prečjem držav OECD (0,00). Pri slovenskih dijakih vrednost indeksa znaša -0,07 in je
nekoliko pod povprečjem, na Norveškem pa so vrednosti omenjenega indeksa še bolj pod-
54
