Page 45 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 45
dan, razlika v bralnem dosežku 53 točk, na Norveškem pa 58 točk. Prav tako je znotraj
vseh primerjanih držav opaziti, da tako kot na povprečni ravni držav OECD najvišje bral-
ne dosežke v povprečju dosegajo dijaki, ki berejo od 1 do 2 uri na dan (532 točk v povpre-
čju OECD, 572 točk na Finskem, 542 točk na Norveškem ter 520 točk v Sloveniji), in ne
tisti, ki v prostem času za zabavo berejo največ, tj. več kot 2 uri dnevno.
Tabela 2: Odstotek odgovorov na vprašanje: Približno koliko časa navadno nameniš branju za
zabavo?
Ne berem za za- 30 minut ali manj Več kot 30 minut Od 1 do 2 uri na Več kot 2 uri na
bavo. na dan. in manj kot 60 mi- dan. dan.
nut na dan.
3,2
Finska 33,0 32,4 18,6 12,7 568
% dijakov* 492 545 569 572
Bralni dosežek 3,4
Norveška 40,0 32,9 16,8 6,9 528
% dijakov* 465
Bralni dosežek 523 540 542 4,5
Povprečje OECD 37,4 527
% dijakov* 460 30,3 17,2 10,6
Bralni dosežek 504 527 532 2,2
Slovenija 39,8 521
% dijakov* 446 34,5 15,6 8,0
Bralni dosežek
499 526 520
* Odstotek dijakov, ki so določeno postavko označili. Navodilo je zahtevalo, da respondent označi en kvadra-
tek.
V grobem lahko rečemo, da količina časa, ki ga dijaki namenjajo branju v prostem
času, pozitivno učinkuje na dosežke na testu bralne pismenosti tudi na Finskem in Nor-
veškem. Tukaj dijaki, ki berejo v prostem času, v povprečju dosegajo še višje dosežke na
testu bralne pismenosti od svojih vrstnikov v Sloveniji. Primerjava ponovno kaže tudi, da
bralni dosežki v nobeni izmed držav ne naraščajo premosorazmerno s količino časa, ki ga
dijaki namenijo branju. Bolj kot to, koliko dijaki v prostem času berejo, je pomembno to,
da dijaki branje sprejmejo kot dejavnost, ki jo radi počnejo v prostem času in ji vsakodnev-
no posvetijo vsaj nekaj minut.
45
vseh primerjanih držav opaziti, da tako kot na povprečni ravni držav OECD najvišje bral-
ne dosežke v povprečju dosegajo dijaki, ki berejo od 1 do 2 uri na dan (532 točk v povpre-
čju OECD, 572 točk na Finskem, 542 točk na Norveškem ter 520 točk v Sloveniji), in ne
tisti, ki v prostem času za zabavo berejo največ, tj. več kot 2 uri dnevno.
Tabela 2: Odstotek odgovorov na vprašanje: Približno koliko časa navadno nameniš branju za
zabavo?
Ne berem za za- 30 minut ali manj Več kot 30 minut Od 1 do 2 uri na Več kot 2 uri na
bavo. na dan. in manj kot 60 mi- dan. dan.
nut na dan.
3,2
Finska 33,0 32,4 18,6 12,7 568
% dijakov* 492 545 569 572
Bralni dosežek 3,4
Norveška 40,0 32,9 16,8 6,9 528
% dijakov* 465
Bralni dosežek 523 540 542 4,5
Povprečje OECD 37,4 527
% dijakov* 460 30,3 17,2 10,6
Bralni dosežek 504 527 532 2,2
Slovenija 39,8 521
% dijakov* 446 34,5 15,6 8,0
Bralni dosežek
499 526 520
* Odstotek dijakov, ki so določeno postavko označili. Navodilo je zahtevalo, da respondent označi en kvadra-
tek.
V grobem lahko rečemo, da količina časa, ki ga dijaki namenjajo branju v prostem
času, pozitivno učinkuje na dosežke na testu bralne pismenosti tudi na Finskem in Nor-
veškem. Tukaj dijaki, ki berejo v prostem času, v povprečju dosegajo še višje dosežke na
testu bralne pismenosti od svojih vrstnikov v Sloveniji. Primerjava ponovno kaže tudi, da
bralni dosežki v nobeni izmed držav ne naraščajo premosorazmerno s količino časa, ki ga
dijaki namenijo branju. Bolj kot to, koliko dijaki v prostem času berejo, je pomembno to,
da dijaki branje sprejmejo kot dejavnost, ki jo radi počnejo v prostem času in ji vsakodnev-
no posvetijo vsaj nekaj minut.
45
