Page 44 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 44
Osrednji cilj raziskave PISA 2009 je bil ugotavljanje bralne pismenosti. Prav tako pa so
v raziskavi proučevali tudi, kako so z bralno pismenostjo povezani angažiranost pri bral-
nih dejavnostih ter pristopi k učenju. V raziskavi PISA 2009 so bralne navade ugotavlja-
li na petih področjih:
- branje za zabavo
- uživanje v branju
- različnost bralnega gradiva
- različnost on-line bralnega gradiva
- branje za šolo
Med pristopi k učenju pa so v raziskavi proučevali naslednja področja:
- strategije memoriranja
- razumevanje in zapomnitev
- povzemanje
- strategije elaboracije
- kontrolne strategije
Branje za zabavo
Količina časa, ki ga mladostnik posveti branju za zabavo, je pokazatelj njegovega zani-
manja za branje. Povezuje se z boljšim razumevanjem prebranega in večjim besednim za-
kladom bralca (Baker in Wigfield, 1999). Med bralnimi aktivnostmi in dosežki velja kro-
žna zveza: boljši bralci berejo več, ker so bolj motivirani za branje, kar posledično vodi v
boljše bralne kompetence (razumevanje prebranega, besedni zaklad).
Tako Finska kot Norveška sta državi, ki sta se na testu bralne pismenosti uvrstili nad
povprečje držav OECD oziroma v primeru Finske v sam vrh (536 in 503 točk proti 493
točk). Rezultati v tabeli kažejo, da so dijaki, ki berejo za zabavo (ne glede na čas branja), na
testu bralne pismenosti v povprečju dosegali višje rezultate od dijakov, ki ne berejo za za-
bavo, in sicer so razlike med omenjenimi dijaki znotraj primerjanih držav približno ena-
ke (66 točk več na Finskem, 65 točk več na Norveškem ter 63 točk več v Sloveniji). Zno-
traj vseh omenjenih držav pa velja tudi, da so razlike v bralnih dosežkih med dijaki, ki v
prostem času na dan berejo približno 30 minut ali eno uro, in tistimi, ki berejo več kot dve
uri, dokaj majhne v primerjavi z razlikami med tistimi dijaki, ki ne berejo za zabavo ali v
prostem času na dan berejo le 30 minut ali manj. Tako je, denimo, med dijaki v Sloveni-
ji in na Finskem, ki ne berejo za zabavo in njihovimi vrstniki, ki berejo 30 minut ali manj
44
v raziskavi proučevali tudi, kako so z bralno pismenostjo povezani angažiranost pri bral-
nih dejavnostih ter pristopi k učenju. V raziskavi PISA 2009 so bralne navade ugotavlja-
li na petih področjih:
- branje za zabavo
- uživanje v branju
- različnost bralnega gradiva
- različnost on-line bralnega gradiva
- branje za šolo
Med pristopi k učenju pa so v raziskavi proučevali naslednja področja:
- strategije memoriranja
- razumevanje in zapomnitev
- povzemanje
- strategije elaboracije
- kontrolne strategije
Branje za zabavo
Količina časa, ki ga mladostnik posveti branju za zabavo, je pokazatelj njegovega zani-
manja za branje. Povezuje se z boljšim razumevanjem prebranega in večjim besednim za-
kladom bralca (Baker in Wigfield, 1999). Med bralnimi aktivnostmi in dosežki velja kro-
žna zveza: boljši bralci berejo več, ker so bolj motivirani za branje, kar posledično vodi v
boljše bralne kompetence (razumevanje prebranega, besedni zaklad).
Tako Finska kot Norveška sta državi, ki sta se na testu bralne pismenosti uvrstili nad
povprečje držav OECD oziroma v primeru Finske v sam vrh (536 in 503 točk proti 493
točk). Rezultati v tabeli kažejo, da so dijaki, ki berejo za zabavo (ne glede na čas branja), na
testu bralne pismenosti v povprečju dosegali višje rezultate od dijakov, ki ne berejo za za-
bavo, in sicer so razlike med omenjenimi dijaki znotraj primerjanih držav približno ena-
ke (66 točk več na Finskem, 65 točk več na Norveškem ter 63 točk več v Sloveniji). Zno-
traj vseh omenjenih držav pa velja tudi, da so razlike v bralnih dosežkih med dijaki, ki v
prostem času na dan berejo približno 30 minut ali eno uro, in tistimi, ki berejo več kot dve
uri, dokaj majhne v primerjavi z razlikami med tistimi dijaki, ki ne berejo za zabavo ali v
prostem času na dan berejo le 30 minut ali manj. Tako je, denimo, med dijaki v Sloveni-
ji in na Finskem, ki ne berejo za zabavo in njihovimi vrstniki, ki berejo 30 minut ali manj
44
