Page 42 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 42
- vsesplošna kultura, kjer sta predanost izobraževanju in iskanje znanja po-
membni vrednoti;
- prepričanje, da učenčevo ozadje (socialno-ekonomsko in versko) ne sme biti
ovira pri doseganju visokih učnih uspehov;
- izreden poudarek na izobraževanju učiteljev in ravnateljev (na Finskem je ka-
riera učitelja že dolgo pojmovana kot ena najboljših, česar posledica je bil dvig stan-
dardov ob vpisu na univerze za učitelje);
- odgovornost do otrok, ki imajo učne težave (vsi učitelji so dobro izobraženi na
področju ravnanja z učnimi primanjkljaji);
- visoke finančne investicije v izobraževalni sistem (Finska je po sredstvih, ki jih
porabi na učenca, med državami OECD na prvem mestu);
- tesna povezanost in sočasnost razvoja izobraževalnega sistema z ekonomskim
in socialnim sistemom ter potrebami le-tega;
- spodbujanje vrednot in mišljenja, ki je blizu inovativnim posameznikom:
ustvarjalnost, prilagodljivost, iniciativnost, sprejemanje tveganja in sposobnost
uporabe znanja v različnih, novih situacijah (ibid.).
Norveška
Norveška je na testu bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009 dosegla nadpovprečne
rezultate (503 proti 493 točk). Še posebej nas zanima zato, ker se je dosežek dijakov na te-
stu PISA v primerjavi s ciklom iz leta 2006 izboljšal. V raziskavi PISA 2006 so bili dosež-
ki norveških učencev znotraj vseh domen (branje, matematika in naravoslovje) podpov-
prečni, kar je v primerjavi s cikli iz leta 2003 in 2000, ko so bili rezultati podobni kot leta
2006, predstavljalo precejšen padec. Ti rezultati so na Norveškem skladni tudi z rezultati
iz raziskave TIMSS, ki kažejo podobne trende (Kjaernsli in Roe, 2011).
Norveška je v družbi nordijskih držav na drugem mestu v dosežkih na testu PISA
2009, takoj za Finsko. Če potegnemo vzporednico s finskim šolskim sistemom, opazimo,
da tudi na Norveškem učenci zapustijo enovito, osnovno izobraževanje šele pri 16-ih letih.
Obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja 10 let in je sestavljeno iz treh triletij: prvo
triletje zajema obdobje od 1.–4. razreda (starost 6–10 let), drugo triletje predstavlja ob-
dobje 5.–7. razreda (starosti 10–13 let) ter tretje triletje 8.–10. razred (starosti 13–16 let)
(Čad, 2011).
S Finsko pa imata skupno tudi namenjanje posebnega poudarka izobraževanju in
usposabljanju učiteljev, katerega kakovost želijo v prihodnosti še izboljšati na naslednji na-
čin:
42
membni vrednoti;
- prepričanje, da učenčevo ozadje (socialno-ekonomsko in versko) ne sme biti
ovira pri doseganju visokih učnih uspehov;
- izreden poudarek na izobraževanju učiteljev in ravnateljev (na Finskem je ka-
riera učitelja že dolgo pojmovana kot ena najboljših, česar posledica je bil dvig stan-
dardov ob vpisu na univerze za učitelje);
- odgovornost do otrok, ki imajo učne težave (vsi učitelji so dobro izobraženi na
področju ravnanja z učnimi primanjkljaji);
- visoke finančne investicije v izobraževalni sistem (Finska je po sredstvih, ki jih
porabi na učenca, med državami OECD na prvem mestu);
- tesna povezanost in sočasnost razvoja izobraževalnega sistema z ekonomskim
in socialnim sistemom ter potrebami le-tega;
- spodbujanje vrednot in mišljenja, ki je blizu inovativnim posameznikom:
ustvarjalnost, prilagodljivost, iniciativnost, sprejemanje tveganja in sposobnost
uporabe znanja v različnih, novih situacijah (ibid.).
Norveška
Norveška je na testu bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009 dosegla nadpovprečne
rezultate (503 proti 493 točk). Še posebej nas zanima zato, ker se je dosežek dijakov na te-
stu PISA v primerjavi s ciklom iz leta 2006 izboljšal. V raziskavi PISA 2006 so bili dosež-
ki norveških učencev znotraj vseh domen (branje, matematika in naravoslovje) podpov-
prečni, kar je v primerjavi s cikli iz leta 2003 in 2000, ko so bili rezultati podobni kot leta
2006, predstavljalo precejšen padec. Ti rezultati so na Norveškem skladni tudi z rezultati
iz raziskave TIMSS, ki kažejo podobne trende (Kjaernsli in Roe, 2011).
Norveška je v družbi nordijskih držav na drugem mestu v dosežkih na testu PISA
2009, takoj za Finsko. Če potegnemo vzporednico s finskim šolskim sistemom, opazimo,
da tudi na Norveškem učenci zapustijo enovito, osnovno izobraževanje šele pri 16-ih letih.
Obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja 10 let in je sestavljeno iz treh triletij: prvo
triletje zajema obdobje od 1.–4. razreda (starost 6–10 let), drugo triletje predstavlja ob-
dobje 5.–7. razreda (starosti 10–13 let) ter tretje triletje 8.–10. razred (starosti 13–16 let)
(Čad, 2011).
S Finsko pa imata skupno tudi namenjanje posebnega poudarka izobraževanju in
usposabljanju učiteljev, katerega kakovost želijo v prihodnosti še izboljšati na naslednji na-
čin:
42
