Page 50 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 50
Leposlovje in dru- Leposlovje, drugo Stripe in drugo ra- Drugo razen le- Nič od omenje-
go razen stripov in stripe zen leposlovja poslovja in stripov nega
Slovenija
% dijakov 12,5 2,9 11,8 62,4 10,3
Bralni dosežek 546 510 465 483 450
Iz rezultatov je razvidno, da najvišje dosežke na testu bralne pismenosti dosegajo dija-
ki, ki večkrat na mesec ali teden berejo leposlovje. Ta rezultat je opaziti v vseh primerjanih
državah, je pa odstotek omenjenih dijakov nižji od povprečja OECD (30,6 %) tako v Slo-
veniji (15,4 %) kot tudi na Norveškem (26,3 %) in Finskem (26,1 %). Norveška in Finska
sta glede na omenjeni rezultat bližje povprečju OECD, odstotek omenjenih dijakov pa je
v primerjavi s Slovenijo višji kar za 11 %. Rezultati kažejo tudi, da je v omenjenih državah
največ takih 15-letnikov, ki večkrat na mesec ali večkrat na teden berejo revije in časopi-
se. Odstotki omenjenih dijakov se tako v Sloveniji kot na Norveškem in Finskem gibljejo
nad povprečjem držav OECD, je pa odstotek dijakov, ki večkrat na teden ali mesec berejo
revije, najvišji v Sloveniji (72,6 % v Sloveniji, 64,9 % na Finskem in 60,6 % na Norveškem),
glede na pogostost branja časopisov pa ne odstopamo bistveno od severnih držav. Na Fin-
skem in Norveškem je v primerjavi s Slovenijo opaziti tudi večje poseganje 15-letnikov po
stripih, saj sta tako na Norveškem kot na Finskem odstotka 15-letnikov, ki poročajo o po-
gostem branju stripov, visoko nad povprečjem (22,4 % proti 42,2 % in 60,1 %). Slovenski
dijaki v primerjavi z vrstniki na Finskem, Norveškem kot tudi na ravni držav OECD tako
manj berejo leposlovje, v vseh treh primerjanih državah pa dijaki izstopajo po pogostosti bra-
nja revij in časopisov.
Če pogledamo še podatke o raznovrstnosti bralnega gradiva, tudi tukaj opazimo, da
najvišje dosežke na testu bralne pismenosti v vseh treh primerjanih državah dosegajo di-
jaki, ki berejo raznovrstno gradivo, vključujoč leposlovje, na Norveškem in Finskem, kjer
so dosežki visoko nad povprečjem (556 in 593 točk proti 518), pa tudi stripe. Dijakov, ki bi
brali raznovrstno bralno gradivo (poleg že omenjenega tudi leposlovje in stripe), je na rav-
ni povprečja OECD manj kot 10 %, v Sloveniji pa približno 3 %. Na Finskem in Norve-
škem je na tem področju drugače, saj približno 16 % dijakov na Finskem in 13 % dijakov
na Norveškem bere raznovrstnejše gradivo, vključujoč leposlovje in stripe, kar je za kar 10
% več kot v Sloveniji.
V Sloveniji je v primerjavi s povprečjem držav OECD manj prisotno branje leposlov-
ja in drugega bralnega gradiva razen stripov, čeprav se prav v tej skupini nahajajo dijaki, ki
imajo najvišje ravni bralnih dosežkov. Ti se, denimo, v Sloveniji razlikujejo od bralnih do-
50
go razen stripov in stripe zen leposlovja poslovja in stripov nega
Slovenija
% dijakov 12,5 2,9 11,8 62,4 10,3
Bralni dosežek 546 510 465 483 450
Iz rezultatov je razvidno, da najvišje dosežke na testu bralne pismenosti dosegajo dija-
ki, ki večkrat na mesec ali teden berejo leposlovje. Ta rezultat je opaziti v vseh primerjanih
državah, je pa odstotek omenjenih dijakov nižji od povprečja OECD (30,6 %) tako v Slo-
veniji (15,4 %) kot tudi na Norveškem (26,3 %) in Finskem (26,1 %). Norveška in Finska
sta glede na omenjeni rezultat bližje povprečju OECD, odstotek omenjenih dijakov pa je
v primerjavi s Slovenijo višji kar za 11 %. Rezultati kažejo tudi, da je v omenjenih državah
največ takih 15-letnikov, ki večkrat na mesec ali večkrat na teden berejo revije in časopi-
se. Odstotki omenjenih dijakov se tako v Sloveniji kot na Norveškem in Finskem gibljejo
nad povprečjem držav OECD, je pa odstotek dijakov, ki večkrat na teden ali mesec berejo
revije, najvišji v Sloveniji (72,6 % v Sloveniji, 64,9 % na Finskem in 60,6 % na Norveškem),
glede na pogostost branja časopisov pa ne odstopamo bistveno od severnih držav. Na Fin-
skem in Norveškem je v primerjavi s Slovenijo opaziti tudi večje poseganje 15-letnikov po
stripih, saj sta tako na Norveškem kot na Finskem odstotka 15-letnikov, ki poročajo o po-
gostem branju stripov, visoko nad povprečjem (22,4 % proti 42,2 % in 60,1 %). Slovenski
dijaki v primerjavi z vrstniki na Finskem, Norveškem kot tudi na ravni držav OECD tako
manj berejo leposlovje, v vseh treh primerjanih državah pa dijaki izstopajo po pogostosti bra-
nja revij in časopisov.
Če pogledamo še podatke o raznovrstnosti bralnega gradiva, tudi tukaj opazimo, da
najvišje dosežke na testu bralne pismenosti v vseh treh primerjanih državah dosegajo di-
jaki, ki berejo raznovrstno gradivo, vključujoč leposlovje, na Norveškem in Finskem, kjer
so dosežki visoko nad povprečjem (556 in 593 točk proti 518), pa tudi stripe. Dijakov, ki bi
brali raznovrstno bralno gradivo (poleg že omenjenega tudi leposlovje in stripe), je na rav-
ni povprečja OECD manj kot 10 %, v Sloveniji pa približno 3 %. Na Finskem in Norve-
škem je na tem področju drugače, saj približno 16 % dijakov na Finskem in 13 % dijakov
na Norveškem bere raznovrstnejše gradivo, vključujoč leposlovje in stripe, kar je za kar 10
% več kot v Sloveniji.
V Sloveniji je v primerjavi s povprečjem držav OECD manj prisotno branje leposlov-
ja in drugega bralnega gradiva razen stripov, čeprav se prav v tej skupini nahajajo dijaki, ki
imajo najvišje ravni bralnih dosežkov. Ti se, denimo, v Sloveniji razlikujejo od bralnih do-
50
