Page 46 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 46
Indeks uživanja v branju
Notranja motiviranost ter uživanje ob učenju določenega predmeta ali snovi vpliva
na stopnjo in kontinuiranost učenja pri tem predmetu in doseženo globino razumevanja.
Učenci, ki uživajo pri branju, imajo večjo bralno kompetentnost ter kažejo bolj pogloblje-
no razumevanje prebranega (Schiefele, 2009). Ta učinek je lahko povsem neodvisen od
učenčeve splošne motiviranosti za učenje. Zato so v raziskavi PISA 2009 raje kot splošno
motiviranost za učenje proučili zanimanje in uživanje 15-letnikov v branju oz. ugotavljali,
v katerih kontekstih mladostniki uživajo v branju in v katerih kontekstih jim branje pred-
stavlja le dolžnost ali jim je celo odveč. Takšne specifične informacije so lahko v pomoč iz-
obraževalnim sistemom pri razmisleku, kako dvigniti bralno kulturo med različnimi sku-
pinami mladostnikov.
Uživanje v branju je v raziskavi PISA 2009 opredeljeno z naslednji trditvami:
1 Branje je eden izmed mojih najljubših konjičkov.
2 O knjigah se rad/-a pogovarjam z drugimi.
3 Vesel/-a sem, če za darilo dobim knjigo.
4 Uživam, kadar grem v knjigarno ali knjižnico.
5 Rad/-a izrazim mnenje o knjigah, ki sem jih prebral/-a.
6 Rad/-a si izmenjujem knjige s prijatelji.
V indeks uživanja v branju so vključene tudi naslednje trditve, ki jih vrednotimo obr-
njeno:
7 Berem le, če moram.
8 Knjige s težavo preberem do konca.
9 Branje se mi zdi izguba časa.
10 Berem le zato, da dobim informacije, ki jih potrebujem.
11 Ne morem sedeti pri miru in brati več kot nekaj minut.
Dijaki so na omenjene postavke odgovarjali na 4-stopenjski lestvici: 1 = Sploh se ne
strinjam, 2 = Ne strinjam se, 3 = Strinjam se, 4 = Popolnoma se strinjam.
Na ravni povprečja držav OECD lahko opazimo relativno visok delež 15-letnikov, ki
poročajo, da berejo le, ko je to potrebno (41,2 %) in le zato, da dobijo informacije, ki jih po-
trebujejo (45,7 %). Podoben in celo slabši odnos do branja je zaznati na Norveškem (44,4 %
in 50,3 %), predvsem pa v Sloveniji, kjer več kot polovica 15-letnikov poroča o tem, da bere-
jo le zato, da dobijo informacije, ki jih potrebujejo. Podoben odstotek slovenskih dijakov
(52,8 %) se strinja tudi s trditvijo »Berem le, če moram« (7). Na Finskem je poleg Japon-
46
Notranja motiviranost ter uživanje ob učenju določenega predmeta ali snovi vpliva
na stopnjo in kontinuiranost učenja pri tem predmetu in doseženo globino razumevanja.
Učenci, ki uživajo pri branju, imajo večjo bralno kompetentnost ter kažejo bolj pogloblje-
no razumevanje prebranega (Schiefele, 2009). Ta učinek je lahko povsem neodvisen od
učenčeve splošne motiviranosti za učenje. Zato so v raziskavi PISA 2009 raje kot splošno
motiviranost za učenje proučili zanimanje in uživanje 15-letnikov v branju oz. ugotavljali,
v katerih kontekstih mladostniki uživajo v branju in v katerih kontekstih jim branje pred-
stavlja le dolžnost ali jim je celo odveč. Takšne specifične informacije so lahko v pomoč iz-
obraževalnim sistemom pri razmisleku, kako dvigniti bralno kulturo med različnimi sku-
pinami mladostnikov.
Uživanje v branju je v raziskavi PISA 2009 opredeljeno z naslednji trditvami:
1 Branje je eden izmed mojih najljubših konjičkov.
2 O knjigah se rad/-a pogovarjam z drugimi.
3 Vesel/-a sem, če za darilo dobim knjigo.
4 Uživam, kadar grem v knjigarno ali knjižnico.
5 Rad/-a izrazim mnenje o knjigah, ki sem jih prebral/-a.
6 Rad/-a si izmenjujem knjige s prijatelji.
V indeks uživanja v branju so vključene tudi naslednje trditve, ki jih vrednotimo obr-
njeno:
7 Berem le, če moram.
8 Knjige s težavo preberem do konca.
9 Branje se mi zdi izguba časa.
10 Berem le zato, da dobim informacije, ki jih potrebujem.
11 Ne morem sedeti pri miru in brati več kot nekaj minut.
Dijaki so na omenjene postavke odgovarjali na 4-stopenjski lestvici: 1 = Sploh se ne
strinjam, 2 = Ne strinjam se, 3 = Strinjam se, 4 = Popolnoma se strinjam.
Na ravni povprečja držav OECD lahko opazimo relativno visok delež 15-letnikov, ki
poročajo, da berejo le, ko je to potrebno (41,2 %) in le zato, da dobijo informacije, ki jih po-
trebujejo (45,7 %). Podoben in celo slabši odnos do branja je zaznati na Norveškem (44,4 %
in 50,3 %), predvsem pa v Sloveniji, kjer več kot polovica 15-letnikov poroča o tem, da bere-
jo le zato, da dobijo informacije, ki jih potrebujejo. Podoben odstotek slovenskih dijakov
(52,8 %) se strinja tudi s trditvijo »Berem le, če moram« (7). Na Finskem je poleg Japon-
46
