Page 48 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 48
bno je omeniti, da prirast 39 točk na ravni držav OECD pomeni povprečen napre-
dek 15-letnika v branju v enem šolskem letu. Med slovenskimi dijaki, ki se z rezultatom v
indeksu uživanja v branju uvrščajo v najnižjo četrtino rezultatov, je bralni dosežek za 98
točk nižji kot med dijaki, ki se na omenjenem indeksu uvrščajo v najvišjo četrtino rezulta-
tov (445 proti 543 točk), na Finskem 121 točk (475 proti 596) in na Norveškem 114 točk
(450 proti 564 točk).
Uživanje v branju se je pokazalo kot pomemben dejavnik pri pojasnjevanju bralne pisme-
nosti v vseh treh primerjanih državah, saj dijaki, ki poročajo o večji naklonjenosti branju, v
vseh treh državah v povprečju dosegajo tudi višje rezultate na testu branja. Dijaki, ki poroča-
jo o večji naklonjenosti branju na Finskem in Norveškem, pa v povprečju dosegajo precej viš-
je dosežke na testu branja od svojih vrstnikov v Sloveniji.
Indeks različnosti bralnega gradiva
Pomembno je vprašanje, katere vrste bralnega gradiva so pri dijakih najbolj učinkovi-
te za spodbujanje bralnih spretnosti in izboljševanje bralnih dosežkov. Čeprav za dijake,
ki berejo leposlovje, velja, da imajo boljše bralne dosežke, pa rezultati PISA 2009 kažejo
tudi na to, da so najbolj uspešni tisti 15-letniki, ki berejo različne vrste bralnega gradiva.
Vprašanje o različnosti bralnega gradiva se je v raziskavi PISA 2009 glasilo:
Kako pogosto bereš naslednje gradivo zato, ker to želiš?
a) Revije
b) Stripe
c) Leposlovje (romane, pripovedi, zgodbe)
d) Knjige, ki niso leposlovje
e) Časopise
Udeleženci so pri posamezni vrsti bralnega gradiva označili enega od možnih odgovo-
rov: 1 = Nikoli ali skoraj nikoli, 2 = Nekajkrat na leto, 3 = Približno enkrat na mesec, 4 =
Večkrat na mesec, 5 = Večkrat na teden.
Indeks različnosti bralnega gradiva tako pomeni pogostnost branja posameznih vrst
bralnega gradiva. Višji indeks pomeni večjo različnost pri branju.
48
dek 15-letnika v branju v enem šolskem letu. Med slovenskimi dijaki, ki se z rezultatom v
indeksu uživanja v branju uvrščajo v najnižjo četrtino rezultatov, je bralni dosežek za 98
točk nižji kot med dijaki, ki se na omenjenem indeksu uvrščajo v najvišjo četrtino rezulta-
tov (445 proti 543 točk), na Finskem 121 točk (475 proti 596) in na Norveškem 114 točk
(450 proti 564 točk).
Uživanje v branju se je pokazalo kot pomemben dejavnik pri pojasnjevanju bralne pisme-
nosti v vseh treh primerjanih državah, saj dijaki, ki poročajo o večji naklonjenosti branju, v
vseh treh državah v povprečju dosegajo tudi višje rezultate na testu branja. Dijaki, ki poroča-
jo o večji naklonjenosti branju na Finskem in Norveškem, pa v povprečju dosegajo precej viš-
je dosežke na testu branja od svojih vrstnikov v Sloveniji.
Indeks različnosti bralnega gradiva
Pomembno je vprašanje, katere vrste bralnega gradiva so pri dijakih najbolj učinkovi-
te za spodbujanje bralnih spretnosti in izboljševanje bralnih dosežkov. Čeprav za dijake,
ki berejo leposlovje, velja, da imajo boljše bralne dosežke, pa rezultati PISA 2009 kažejo
tudi na to, da so najbolj uspešni tisti 15-letniki, ki berejo različne vrste bralnega gradiva.
Vprašanje o različnosti bralnega gradiva se je v raziskavi PISA 2009 glasilo:
Kako pogosto bereš naslednje gradivo zato, ker to želiš?
a) Revije
b) Stripe
c) Leposlovje (romane, pripovedi, zgodbe)
d) Knjige, ki niso leposlovje
e) Časopise
Udeleženci so pri posamezni vrsti bralnega gradiva označili enega od možnih odgovo-
rov: 1 = Nikoli ali skoraj nikoli, 2 = Nekajkrat na leto, 3 = Približno enkrat na mesec, 4 =
Večkrat na mesec, 5 = Večkrat na teden.
Indeks različnosti bralnega gradiva tako pomeni pogostnost branja posameznih vrst
bralnega gradiva. Višji indeks pomeni večjo različnost pri branju.
48
