Page 41 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 41
oslovju). Tako se tudi v raziskavi PISA 2009 na testu bralne pismenosti s svojim rezul-
tatom (536 točk) postavlja ob bok Koreji, Šanghaju in Hong Kongu.
Finska je v svoji zgodovini prešla mnogo sprememb, ki so se odražale tudi na izobraže-
valnem sistemu oz. formiranju t. i. enovitega sistema, kateremu se pogosto pripisujejo ra-
zlogi za omenjene uspehe.
Finska je relativno mlada država, ki si je svojo neodvisnost od Sovjetske zveze izborila
šele po drugi svetovni vojni, ko je v prvih povojnih volitvah dobila svoj parlament. Po voj-
ni je bil napredek v industriji velik in temu je sledila tudi širitev urbanih področij. V po-
znih 60. letih je Finsko še vedno sestavljalo 60 % ruralnih področij, od takrat do danes pa
je država v dveh tretjinah urbana. Torej, okrog leta 1950 je imel dostop do šole in izobra-
ževanja le majhen odstotek posameznikov. Večina mladih Fincev je v tistem času zapustila
šolanje po šestih letih osnovnega šolanja. Konstanten gospodarski in politični razvoj pa je
prinesel spremembe tudi v šolskem sistemu. Leta 1968 se je prvič oblikovala ideja o enovi-
tem sistemu, ki je v praksi zaživel šele leta 1977. Danes so učenci vključeni v enoten obve-
zen sistem izobraževanja do 16. oziroma 17. leta, če se nato vpisujejo naprej v t. i. višjo sre-
dnjo šolo, ki posledično traja 3 leta. Isto število let traja tudi t. i. poklicno izobraževanje.
To sta edina tipa srednje šole, ki oba omogočata nadaljevanje študija na različnih univer-
zah. V kolikor se je posameznik izobraževal v poklicni smeri, je znotraj tega zelo pomemb-
na tudi praksa. Torej, učenci, ki so vključeni v raziskavo PISA, še vedno obiskujejo enovit
program osnovnega, obveznega izobraževanja (OECD, 2010d).
Vendar ni le zasnova strukture izobraževalnega sistem tista, ki je ključna za uspehe
učencev. Direktor Nokie, ki je bil v času prenove izobraževalnega sistema eden izmed vo-
dilnih posameznikov pri razvoju gospodarstva v tistem času, je za intervju dejal: »V ko-
likor zaposlimo mladega posameznika, ki ima primanjkljaj v znanju na področju mate-
matike in naravoslovja, imam sodelavce, ki ga to lahko naučijo. Če zaposlim nekoga, ki
ne zna sodelovati z drugimi, razmišljati samostojno in kreirati samostojne, izvirne ide-
je, se bojim, da tukaj ne morem ničesar več storiti. Torej, storite, kar morate storiti z iz-
obraževalnim sistemom, vendar ohranite ustvarjalnost in odprtost do znanja, ki jo ima-
mo.« (ibid.)
Od učencev na Finskem se tako pričakuje, da v procesu učenja timsko sodelujejo na
različnih projektih, še posebej pa je poudarek na projektih, ki povezujejo znanja z različ-
nih področij. Na prehodu v višje srednješolsko izobraževanje se tako od njih pričakuje, da
so sposobni učinkovite samoregulacije učenja.
Temelji, na katerih sloni izobraževalni sistem na Finskem, so predvsem naslednji:
41
tatom (536 točk) postavlja ob bok Koreji, Šanghaju in Hong Kongu.
Finska je v svoji zgodovini prešla mnogo sprememb, ki so se odražale tudi na izobraže-
valnem sistemu oz. formiranju t. i. enovitega sistema, kateremu se pogosto pripisujejo ra-
zlogi za omenjene uspehe.
Finska je relativno mlada država, ki si je svojo neodvisnost od Sovjetske zveze izborila
šele po drugi svetovni vojni, ko je v prvih povojnih volitvah dobila svoj parlament. Po voj-
ni je bil napredek v industriji velik in temu je sledila tudi širitev urbanih področij. V po-
znih 60. letih je Finsko še vedno sestavljalo 60 % ruralnih področij, od takrat do danes pa
je država v dveh tretjinah urbana. Torej, okrog leta 1950 je imel dostop do šole in izobra-
ževanja le majhen odstotek posameznikov. Večina mladih Fincev je v tistem času zapustila
šolanje po šestih letih osnovnega šolanja. Konstanten gospodarski in politični razvoj pa je
prinesel spremembe tudi v šolskem sistemu. Leta 1968 se je prvič oblikovala ideja o enovi-
tem sistemu, ki je v praksi zaživel šele leta 1977. Danes so učenci vključeni v enoten obve-
zen sistem izobraževanja do 16. oziroma 17. leta, če se nato vpisujejo naprej v t. i. višjo sre-
dnjo šolo, ki posledično traja 3 leta. Isto število let traja tudi t. i. poklicno izobraževanje.
To sta edina tipa srednje šole, ki oba omogočata nadaljevanje študija na različnih univer-
zah. V kolikor se je posameznik izobraževal v poklicni smeri, je znotraj tega zelo pomemb-
na tudi praksa. Torej, učenci, ki so vključeni v raziskavo PISA, še vedno obiskujejo enovit
program osnovnega, obveznega izobraževanja (OECD, 2010d).
Vendar ni le zasnova strukture izobraževalnega sistem tista, ki je ključna za uspehe
učencev. Direktor Nokie, ki je bil v času prenove izobraževalnega sistema eden izmed vo-
dilnih posameznikov pri razvoju gospodarstva v tistem času, je za intervju dejal: »V ko-
likor zaposlimo mladega posameznika, ki ima primanjkljaj v znanju na področju mate-
matike in naravoslovja, imam sodelavce, ki ga to lahko naučijo. Če zaposlim nekoga, ki
ne zna sodelovati z drugimi, razmišljati samostojno in kreirati samostojne, izvirne ide-
je, se bojim, da tukaj ne morem ničesar več storiti. Torej, storite, kar morate storiti z iz-
obraževalnim sistemom, vendar ohranite ustvarjalnost in odprtost do znanja, ki jo ima-
mo.« (ibid.)
Od učencev na Finskem se tako pričakuje, da v procesu učenja timsko sodelujejo na
različnih projektih, še posebej pa je poudarek na projektih, ki povezujejo znanja z različ-
nih področij. Na prehodu v višje srednješolsko izobraževanje se tako od njih pričakuje, da
so sposobni učinkovite samoregulacije učenja.
Temelji, na katerih sloni izobraževalni sistem na Finskem, so predvsem naslednji:
41
