Page 43 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 43
- študijski programi za bodoče osnovnošolske učitelje se vsebinsko in didaktič-
no prilagodijo glede na starostne skupine učencev;
- študijski programi za bodoče učitelje mlajših učencev naj bi bili 4-predmetni,
od tega norveščina in matematika obvezni, programi za učitelje starejših učencev
pa naj bi bili 3-predmetni;
- poveča se delež učne prakse, ki naj se tudi formalno uredi;
- pričakuje se, da bodo imeli učitelji večinoma magistrsko izobrazbo;
- v študij naj bi privabili najboljše kandidate, zato bodo organizirali promocij-
ske kampanje in pripravili različne finančne spodbude;
- mentorstvo učiteljem pripravnikom naj bi se razširilo na vse nove učitelje (Eu-
rydice Slovenija, 2009).
Tako Slovenija kot Finska in Norveška imajo izobraževalni sistem, kjer učenci prvih
devet oziroma deset let obiskujejo enoten program obveznega izobraževanja. Temeljne
razlike v bralnih dosežkih držav tako morda ležijo kje drugje kot v sami strukturi izobra-
ževalnega sistema. Finska in Norveška se od Slovenije razlikujeta predvsem v naslednjem:
znanje, spodbujanje ustvarjalnosti in iniciativnosti so pomembne družbene vrednote in
poučevanje otrok je cenjen poklic. Tako sta izobrazba učiteljev ter njihovo usposablja-
nje nadvse pomembna, izobraževalni sistem pa so se že skozi zgodovino znali učinkovito
povezovati s stanjem na socialnem in gospodarstvenem področju.
Podrobnejših analiz o razlogih za padec in ponovno izboljšanje bralnih dosežkov na
Norveškem v raziskavi PISA 2009 zaenkrat še ni zaslediti na mednarodni ravni. Zaradi
omenjenega napredka Norveške in vsakokratne uspešnosti Finske na testu PISA na vseh
področjih merjenja nas v naših analizah zanima primerjava slovenskih rezultatov z ome-
njenima državama. Predvsem želimo raziskati razlike med državami z vidika odnosa 15-le-
tnikov do branja, njihovih bralnih aktivnostih na spletu, njihovi uporabi ter vrednotenju
različnih metakognitivnih in učnih strategij v procesu učenja, učnega okolja (disciplini v
razredu, učiteljevi spodbudi pri branju) ter učinkov omenjenih dejavnikov na bralno pi-
smenost znotraj primerjanih držav.
Bralne aktivnosti ter metakognitivne in učne strategije
V nadaljevanju predstavljamo rezultate statističnih analiz PISA 2009 na področju
bralnih aktivnosti, motivacije za branje in učnih ter metakognitivnih strategij v Sloveniji,
na Finskem in Norveškem. Opisovanje in razlaga rezultatov temelji na že opravljenih ana-
lizah PISA 2009 (OECD, 2009a-č).
43
no prilagodijo glede na starostne skupine učencev;
- študijski programi za bodoče učitelje mlajših učencev naj bi bili 4-predmetni,
od tega norveščina in matematika obvezni, programi za učitelje starejših učencev
pa naj bi bili 3-predmetni;
- poveča se delež učne prakse, ki naj se tudi formalno uredi;
- pričakuje se, da bodo imeli učitelji večinoma magistrsko izobrazbo;
- v študij naj bi privabili najboljše kandidate, zato bodo organizirali promocij-
ske kampanje in pripravili različne finančne spodbude;
- mentorstvo učiteljem pripravnikom naj bi se razširilo na vse nove učitelje (Eu-
rydice Slovenija, 2009).
Tako Slovenija kot Finska in Norveška imajo izobraževalni sistem, kjer učenci prvih
devet oziroma deset let obiskujejo enoten program obveznega izobraževanja. Temeljne
razlike v bralnih dosežkih držav tako morda ležijo kje drugje kot v sami strukturi izobra-
ževalnega sistema. Finska in Norveška se od Slovenije razlikujeta predvsem v naslednjem:
znanje, spodbujanje ustvarjalnosti in iniciativnosti so pomembne družbene vrednote in
poučevanje otrok je cenjen poklic. Tako sta izobrazba učiteljev ter njihovo usposablja-
nje nadvse pomembna, izobraževalni sistem pa so se že skozi zgodovino znali učinkovito
povezovati s stanjem na socialnem in gospodarstvenem področju.
Podrobnejših analiz o razlogih za padec in ponovno izboljšanje bralnih dosežkov na
Norveškem v raziskavi PISA 2009 zaenkrat še ni zaslediti na mednarodni ravni. Zaradi
omenjenega napredka Norveške in vsakokratne uspešnosti Finske na testu PISA na vseh
področjih merjenja nas v naših analizah zanima primerjava slovenskih rezultatov z ome-
njenima državama. Predvsem želimo raziskati razlike med državami z vidika odnosa 15-le-
tnikov do branja, njihovih bralnih aktivnostih na spletu, njihovi uporabi ter vrednotenju
različnih metakognitivnih in učnih strategij v procesu učenja, učnega okolja (disciplini v
razredu, učiteljevi spodbudi pri branju) ter učinkov omenjenih dejavnikov na bralno pi-
smenost znotraj primerjanih držav.
Bralne aktivnosti ter metakognitivne in učne strategije
V nadaljevanju predstavljamo rezultate statističnih analiz PISA 2009 na področju
bralnih aktivnosti, motivacije za branje in učnih ter metakognitivnih strategij v Sloveniji,
na Finskem in Norveškem. Opisovanje in razlaga rezultatov temelji na že opravljenih ana-
lizah PISA 2009 (OECD, 2009a-č).
43
