Page 40 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 40
besedilo, zastaviti hipoteze na podlagi besedila ter ga povezati s svojim specifičnim predho-
dnim znanjem. Naloge na tej ravni navadno zahtevajo obdelavo konceptov, ki niso vsakda-
nji ali pričakovani. 5 % slovenskih 15-letnikov dosega to raven.
6 raven (rezultati, višji od 698 točk)
Opis ravni:
Bralci, ki dosegajo to raven bralne pismenosti, so znotraj raziskave PISA opredeljeni
kot izurjeni bralci. Ob branju znajo združiti eksplicitno podane informacije z različnimi
implikacijami, besedilo reflektirajo in ovrednotijo na splošnejši ravni ter operirajo z vsemi
vrstami besedil. Glede na standarde raziskave PISA je poglavitna prednost teh 15-letnikov
ta, da znajo preseči lastne poprejšnje konceptualizacije o določeni tematiki in informacijah,
tudi če je poglavitna nova informacija abstraktna, nevsakdanja in nepričakovana. Sposob-
ni so vzpostavljanja kritične distance do prebranega in razvijajo razumevanje, ki presega
samo besedilo. Izkazujejo sposobnost absorbiranja in evalviranja novosti ter operiranja z
njimi. 0,3 % slovenskih 15-letnikov dosega to raven.
Motivacija za branje v Sloveniji in drugih državah
Bralni dosežki
Slovenija
Povprečni dosežek vseh 15-letnikov iz držav OECD, ki so sodelovali v raziskavi PISA
2009, je na testu bralne pismenosti enak 494 točk, povprečni dosežek slovenskih učencev
pa 483 točk, kar je pod mednarodnim povprečjem. Povprečni rezultat slovenskih dija-
kov je tudi pod povprečjem držav Evropske unije (489 točk). Najvišji povprečni dosežek
so na testu branja dosegli učenci v Šanghaju (556 točk), sledijo pa jim Koreja (539 točk),
Finska (536 točk) ter Hong Kong (533 točk). Tako tudi v tem ciklu prednjačijo azijske
države, edina evropska država, ki jim stoji ob strani, pa je, tako kot tudi v prejšnjih ci-
klih, Finska.
Pri dosežkih bralne pismenosti je ponovno opaziti tudi razlike po spolu. Na medna-
rodni ravni je to razlika 39 točk, v ospredju pa so dekleta (513 točk proti 474 točk). Rezul-
tati za Slovenijo so podobni, le da je ta razlika še večja, in sicer 55 točk (511 točk proti 465
točk), kar predstavlja približno polovico posamezne ravni bralne pismenosti.
Finska
Finska se znotraj raziskave PISA v svojih dosežkih že od samega začetka raziskave (leta
2000) uvršča v sam vrh najuspešnejših držav, na vseh področjih (branju, matematiki in na-
40
dnim znanjem. Naloge na tej ravni navadno zahtevajo obdelavo konceptov, ki niso vsakda-
nji ali pričakovani. 5 % slovenskih 15-letnikov dosega to raven.
6 raven (rezultati, višji od 698 točk)
Opis ravni:
Bralci, ki dosegajo to raven bralne pismenosti, so znotraj raziskave PISA opredeljeni
kot izurjeni bralci. Ob branju znajo združiti eksplicitno podane informacije z različnimi
implikacijami, besedilo reflektirajo in ovrednotijo na splošnejši ravni ter operirajo z vsemi
vrstami besedil. Glede na standarde raziskave PISA je poglavitna prednost teh 15-letnikov
ta, da znajo preseči lastne poprejšnje konceptualizacije o določeni tematiki in informacijah,
tudi če je poglavitna nova informacija abstraktna, nevsakdanja in nepričakovana. Sposob-
ni so vzpostavljanja kritične distance do prebranega in razvijajo razumevanje, ki presega
samo besedilo. Izkazujejo sposobnost absorbiranja in evalviranja novosti ter operiranja z
njimi. 0,3 % slovenskih 15-letnikov dosega to raven.
Motivacija za branje v Sloveniji in drugih državah
Bralni dosežki
Slovenija
Povprečni dosežek vseh 15-letnikov iz držav OECD, ki so sodelovali v raziskavi PISA
2009, je na testu bralne pismenosti enak 494 točk, povprečni dosežek slovenskih učencev
pa 483 točk, kar je pod mednarodnim povprečjem. Povprečni rezultat slovenskih dija-
kov je tudi pod povprečjem držav Evropske unije (489 točk). Najvišji povprečni dosežek
so na testu branja dosegli učenci v Šanghaju (556 točk), sledijo pa jim Koreja (539 točk),
Finska (536 točk) ter Hong Kong (533 točk). Tako tudi v tem ciklu prednjačijo azijske
države, edina evropska država, ki jim stoji ob strani, pa je, tako kot tudi v prejšnjih ci-
klih, Finska.
Pri dosežkih bralne pismenosti je ponovno opaziti tudi razlike po spolu. Na medna-
rodni ravni je to razlika 39 točk, v ospredju pa so dekleta (513 točk proti 474 točk). Rezul-
tati za Slovenijo so podobni, le da je ta razlika še večja, in sicer 55 točk (511 točk proti 465
točk), kar predstavlja približno polovico posamezne ravni bralne pismenosti.
Finska
Finska se znotraj raziskave PISA v svojih dosežkih že od samega začetka raziskave (leta
2000) uvršča v sam vrh najuspešnejših držav, na vseh področjih (branju, matematiki in na-
40
