Page 47 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 47
in Koreje pri teh postavkah zaslediti najnižje odstotke strinjanja 15-letnikov z že ome-
njenimi trditvami (36,3 % in 34,7 %).
Tabela 3: Odstotek dijakov, ki so na posamezne trditve odgovarjali s »Strinjam se« in »Popol-
noma se strinjam«
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Finska
% dijakov 34,0 34,1 52,1 47,6 58,3 26,4 34,7 27,2 27,3 36,3 14,5
Norveška
% dijakov 22,0 28,1 40,4 31,2 62,0 24,0 44,4 28,8 29,9 50,3 24,9
Povprečje OECD
% dijakov 32,9 37,6 46,4 42,0 56,7 36,2 41,2 32,5 24,2 45,7 25,0
Slovenija
% dijakov 23,2 34,5 37,5 35,0 54,9 33,0 52,8 34,1 33,4 53,1 27,9
Številke 1-11 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v besedilu pred tabelo.
Kot že rečeno, je delež 15-letnikov, ki izražajo dokaj negativen odnos do branja, na rav-
ni povprečja držav OECD dokaj visok. 15-letniki na Finskem, ki se po dosežku na testu
bralne pismenosti uvršča v sam vrh, so v povprečju tudi bolj naklonjeni branju. Tudi na
Norveškem, kjer se v raziskavi PISA 2009 z rezultatom uvrščajo nad povprečje OECD in
so v primerjavi z letom 2006 napredovali po lestvici bralne pismenosti, je v primerjavi s
15-letniki v Sloveniji zaslediti malce večjo naklonjenost branju, vendar je delež dijakov, ki
berejo predvsem, da dobijo informacije, ki jih potrebujejo, še vedno relativno visok.
V kolikor pogledamo deleže variabilnosti v bralnih dosežkih, ki jih lahko pojasnimo z
omenjenim indeksom, opazimo, da je le-ta na Finskem in Norveškem v primerjavi s pov-
prečjem držav OECD in tudi Slovenijo višji. Največji delež variance v bralnih dosežkih
lahko z omenjenim indeksom pojasnimo na Finskem (27 %), temu sledi Norveška z 22,2 %,
v Sloveniji pa lahko z omenjenim indeksom pojasnimo 17,4 % variance v bralnih dosežkih.
V državah OECD omenjeni indeks v povprečju pojasni 18,1 % variance v bralnih dosežkih.
V povprečju so v državah OECD eno enoto višje vrednosti indeksa uživanja v branju
povezane z 39,5 točk višjimi dosežki na lestvici bralnih dosežkov. V Sloveniji ta povezava
pomeni 39 točk,4 na Finskem in Norveškem pa še več, in sicer kar 43,3 in 42,1 točk. Po-
4 26,6 točk po nadzoru spremenljivk, kot so spol, indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega statusa, imigrantski
status in jezik, ki ga udeleženci govorijo doma.
47
njenimi trditvami (36,3 % in 34,7 %).
Tabela 3: Odstotek dijakov, ki so na posamezne trditve odgovarjali s »Strinjam se« in »Popol-
noma se strinjam«
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Finska
% dijakov 34,0 34,1 52,1 47,6 58,3 26,4 34,7 27,2 27,3 36,3 14,5
Norveška
% dijakov 22,0 28,1 40,4 31,2 62,0 24,0 44,4 28,8 29,9 50,3 24,9
Povprečje OECD
% dijakov 32,9 37,6 46,4 42,0 56,7 36,2 41,2 32,5 24,2 45,7 25,0
Slovenija
% dijakov 23,2 34,5 37,5 35,0 54,9 33,0 52,8 34,1 33,4 53,1 27,9
Številke 1-11 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v besedilu pred tabelo.
Kot že rečeno, je delež 15-letnikov, ki izražajo dokaj negativen odnos do branja, na rav-
ni povprečja držav OECD dokaj visok. 15-letniki na Finskem, ki se po dosežku na testu
bralne pismenosti uvršča v sam vrh, so v povprečju tudi bolj naklonjeni branju. Tudi na
Norveškem, kjer se v raziskavi PISA 2009 z rezultatom uvrščajo nad povprečje OECD in
so v primerjavi z letom 2006 napredovali po lestvici bralne pismenosti, je v primerjavi s
15-letniki v Sloveniji zaslediti malce večjo naklonjenost branju, vendar je delež dijakov, ki
berejo predvsem, da dobijo informacije, ki jih potrebujejo, še vedno relativno visok.
V kolikor pogledamo deleže variabilnosti v bralnih dosežkih, ki jih lahko pojasnimo z
omenjenim indeksom, opazimo, da je le-ta na Finskem in Norveškem v primerjavi s pov-
prečjem držav OECD in tudi Slovenijo višji. Največji delež variance v bralnih dosežkih
lahko z omenjenim indeksom pojasnimo na Finskem (27 %), temu sledi Norveška z 22,2 %,
v Sloveniji pa lahko z omenjenim indeksom pojasnimo 17,4 % variance v bralnih dosežkih.
V državah OECD omenjeni indeks v povprečju pojasni 18,1 % variance v bralnih dosežkih.
V povprečju so v državah OECD eno enoto višje vrednosti indeksa uživanja v branju
povezane z 39,5 točk višjimi dosežki na lestvici bralnih dosežkov. V Sloveniji ta povezava
pomeni 39 točk,4 na Finskem in Norveškem pa še več, in sicer kar 43,3 in 42,1 točk. Po-
4 26,6 točk po nadzoru spremenljivk, kot so spol, indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega statusa, imigrantski
status in jezik, ki ga udeleženci govorijo doma.
47
