Page 37 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 37
- izobraževanje do sedaj in načrti za v prihodnje. V okviru analiz te študije so
nas zanimala predvsem vprašanja, ki so dijake spraševala o njihovih bralnih aktiv-
nostih, metakognitivnih in učnih strategijah, uporabi IKT v šoli in doma, stali-
ščih do šole in pouku slovenščine. Posamezna vprašanja so podrobneje predstavlje-
na v nadaljevanju, pred samimi podatki, na katere se navezujejo.
Profil slovenskih dijakov na šestih ravneh bralne pismenosti v raziskavi PISA
2009
V predhodnih analizah smo ugotavljali pomembne napovednike bralne pismenosti v
raziskavi PISA 2009 pri slovenskih mladostnikih, starih 15 let, in njihov neodvisen prispe-
vek pri pojasnjevanju bralnih dosežkov. Ugotovili smo, da lahko približno 52 % totalne va-
riance dosežkov dijakov pojasnimo z razlikami med izobraževalnimi programi, približno 3
% z razlikami med šolami znotraj izobraževalnih programov in približno 8 % z razlikami
med dijaki znotraj šol. Med slednjimi napovedniki so tisti, ki pozitivno napovedujejo bral-
ne dosežke, naslednji: spol (dekleta), višji indeks socialno-ekonomskega statusa dijaka, slo-
venščina kot pogovorni jezik doma, indeksi zanimanja za branje, metakognitivne strategi-
je pri branju, pogostejša interpretacija literarnih tekstov, zaznana učiteljeva spodbuda pri
bralnih aktivnostih ter pogostejše dejavnosti branja na spletu. Ugotovili pa smo tudi po-
membne negativne napovednike bralne pismenosti. Z bralno pismenostjo se, presenetlji-
vo, negativno povezujejo pogostost obiskovanja knjižnice ter pogostost uporabe računal-
nika v šoli in doma za šolsko delo (Puklek Levpušček, Podlesek in Šterman Ivančič, 2012).
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali lahko na šestih ravneh bralne pismenosti, ki jih do-
loča raziskava PISA, govorimo o tipičnih profilih dijakov na področju motivacije, učenja
in nekaterih socialnih dejavnikov. Opisani profili bolj in manj uspešnih dijakov nam lah-
ko dajejo jasnejšo sliko o tem, kakšne so tipične značilnosti slovenskih 15-letnikov, ki se s
svojim bralnim dosežkom uvrščajo na posamezno raven bralne pismenosti.
S hierarhičnim linearnim modeliranjem ugotovimo neodvisen prispevek posameznih
napovednikov k pojasnjevanju dosežka na testu bralne pismenosti. Neka spremenljivka pa
lahko z dosežkom na tem testu pomembno korelira, a se v hierarhičnem modeliranju nje-
nega učinka ne opazi, ker lahko korelira z drugimi pomembnimi napovedniki in si tako
z njimi deli varianco dosežka, ki jo pojasnjuje. Tako lahko popolno sliko o odnosu med
posameznimi napovedniki in dosežkom na testu bralne pismenosti dobimo, če združimo
- vprašalnik o izobraževalni karieri, ki zajema tri področja: dijakovo oz. učenčevo preteklo izobraževanje, sedanje šo-
lanje ter načrte glede nadaljnjega izobraževanja in zaposlitve.
37
nas zanimala predvsem vprašanja, ki so dijake spraševala o njihovih bralnih aktiv-
nostih, metakognitivnih in učnih strategijah, uporabi IKT v šoli in doma, stali-
ščih do šole in pouku slovenščine. Posamezna vprašanja so podrobneje predstavlje-
na v nadaljevanju, pred samimi podatki, na katere se navezujejo.
Profil slovenskih dijakov na šestih ravneh bralne pismenosti v raziskavi PISA
2009
V predhodnih analizah smo ugotavljali pomembne napovednike bralne pismenosti v
raziskavi PISA 2009 pri slovenskih mladostnikih, starih 15 let, in njihov neodvisen prispe-
vek pri pojasnjevanju bralnih dosežkov. Ugotovili smo, da lahko približno 52 % totalne va-
riance dosežkov dijakov pojasnimo z razlikami med izobraževalnimi programi, približno 3
% z razlikami med šolami znotraj izobraževalnih programov in približno 8 % z razlikami
med dijaki znotraj šol. Med slednjimi napovedniki so tisti, ki pozitivno napovedujejo bral-
ne dosežke, naslednji: spol (dekleta), višji indeks socialno-ekonomskega statusa dijaka, slo-
venščina kot pogovorni jezik doma, indeksi zanimanja za branje, metakognitivne strategi-
je pri branju, pogostejša interpretacija literarnih tekstov, zaznana učiteljeva spodbuda pri
bralnih aktivnostih ter pogostejše dejavnosti branja na spletu. Ugotovili pa smo tudi po-
membne negativne napovednike bralne pismenosti. Z bralno pismenostjo se, presenetlji-
vo, negativno povezujejo pogostost obiskovanja knjižnice ter pogostost uporabe računal-
nika v šoli in doma za šolsko delo (Puklek Levpušček, Podlesek in Šterman Ivančič, 2012).
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali lahko na šestih ravneh bralne pismenosti, ki jih do-
loča raziskava PISA, govorimo o tipičnih profilih dijakov na področju motivacije, učenja
in nekaterih socialnih dejavnikov. Opisani profili bolj in manj uspešnih dijakov nam lah-
ko dajejo jasnejšo sliko o tem, kakšne so tipične značilnosti slovenskih 15-letnikov, ki se s
svojim bralnim dosežkom uvrščajo na posamezno raven bralne pismenosti.
S hierarhičnim linearnim modeliranjem ugotovimo neodvisen prispevek posameznih
napovednikov k pojasnjevanju dosežka na testu bralne pismenosti. Neka spremenljivka pa
lahko z dosežkom na tem testu pomembno korelira, a se v hierarhičnem modeliranju nje-
nega učinka ne opazi, ker lahko korelira z drugimi pomembnimi napovedniki in si tako
z njimi deli varianco dosežka, ki jo pojasnjuje. Tako lahko popolno sliko o odnosu med
posameznimi napovedniki in dosežkom na testu bralne pismenosti dobimo, če združimo
- vprašalnik o izobraževalni karieri, ki zajema tri področja: dijakovo oz. učenčevo preteklo izobraževanje, sedanje šo-
lanje ter načrte glede nadaljnjega izobraževanja in zaposlitve.
37
