Page 35 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 35
Izmed srednješolskih programov je bilo največ programov srednjega tehniškega in
strokovnega izobraževanja (109), nato srednjega poklicnega izobraževanja (89), klasične
in splošne gimnazije (56), nižjega poklicnega izobraževanja (34) ter strokovne gimnazije
(33). Poleg srednješolskih programov je sodelovalo še 24 osnovnih šol, v programih za iz-
obraževanje odraslih pa ni bilo vključenih dijakov oz. učencev, ki bi ustrezali merilom za
izbor v vzorec.
V raziskavi PISA 2009 je sodelovalo približno 470000 učenk in učencev iz 65 držav.
Slovenski vzorec v raziskavi PISA 2009 je skupaj z dodatnimi dijaki iz 1. letnikov ob-
segal 7764 dijakov iz vseh srednjih šol in gimnazij ter 46 učencev iz 24 osnovnih šol.
Vprašalnik v raziskavi PISA 2009
Za potrebe naših analiz na tem mestu podrobneje opisujemo predvsem Vprašalnik za
dijakinje in dijake (VDD), ki ga dijaki izpolnjujejo po reševanju delovnih zvezkov s ko-
gnitivnimi nalogami.
S pomočjo vprašalnika v raziskavi PISA ugotavljamo ozadje dosežka učenca (dijaka)
na testu znanja. Področja merjenja v omenjenem vprašalniku so bila naslednja: osnovne
lastnosti dijaka/učenca, družinsko ozadje, bralne aktivnosti zunaj šole, čas za učenje, šola
in učitelji, pouk slovenščine, knjižnice, strategije branja in razumevanja besedil, uporaba
IKT v šoli in doma, izobraževanje do sedaj in načrti za v prihodnje.
Teoretični okvir, na katerem temeljijo vprašalniki za dijakinje in dijake, zajema glavne
akterje izobraževalnega sistema na nacionalni, šolski ter individualni ravni, določene vidi-
ke produktivnosti izobraževalnega sistema, procese poučevanja ter kontekstualne družbe-
ne pogoje učenja in učnih dosežkov. Struktura elementov, ki predstavljajo izhodišča mer-
jenja znotraj vprašalnikov, je predstavljena v tabeli, ki sledi.
Konceptualni okvir vprašalnikov tudi posebej opredeljuje pogoje, ki v učni situaci-
ji spodbujajo učenje in ki so zajeti znotraj vprašanj, ki merijo dejavnike kakovostnega uč-
nega procesa:
- zavedanje zahtevnosti učne situacije ter zavedanje potrebe po aktivnem reše-
vanju problema, zaznavanje učnih zahtev kot izziva;
- motiviranost in volja za reševanje zastavljenih nalog;
- povezovanje dane naloge s poprejšnjim znanjem, navadami in razpoložljivimi
spretnostmi;
- kognitivne operacije na različnih taksonomskih ravneh (od memoriranja do
kompleksnejših miselnih procesov);
35
strokovnega izobraževanja (109), nato srednjega poklicnega izobraževanja (89), klasične
in splošne gimnazije (56), nižjega poklicnega izobraževanja (34) ter strokovne gimnazije
(33). Poleg srednješolskih programov je sodelovalo še 24 osnovnih šol, v programih za iz-
obraževanje odraslih pa ni bilo vključenih dijakov oz. učencev, ki bi ustrezali merilom za
izbor v vzorec.
V raziskavi PISA 2009 je sodelovalo približno 470000 učenk in učencev iz 65 držav.
Slovenski vzorec v raziskavi PISA 2009 je skupaj z dodatnimi dijaki iz 1. letnikov ob-
segal 7764 dijakov iz vseh srednjih šol in gimnazij ter 46 učencev iz 24 osnovnih šol.
Vprašalnik v raziskavi PISA 2009
Za potrebe naših analiz na tem mestu podrobneje opisujemo predvsem Vprašalnik za
dijakinje in dijake (VDD), ki ga dijaki izpolnjujejo po reševanju delovnih zvezkov s ko-
gnitivnimi nalogami.
S pomočjo vprašalnika v raziskavi PISA ugotavljamo ozadje dosežka učenca (dijaka)
na testu znanja. Področja merjenja v omenjenem vprašalniku so bila naslednja: osnovne
lastnosti dijaka/učenca, družinsko ozadje, bralne aktivnosti zunaj šole, čas za učenje, šola
in učitelji, pouk slovenščine, knjižnice, strategije branja in razumevanja besedil, uporaba
IKT v šoli in doma, izobraževanje do sedaj in načrti za v prihodnje.
Teoretični okvir, na katerem temeljijo vprašalniki za dijakinje in dijake, zajema glavne
akterje izobraževalnega sistema na nacionalni, šolski ter individualni ravni, določene vidi-
ke produktivnosti izobraževalnega sistema, procese poučevanja ter kontekstualne družbe-
ne pogoje učenja in učnih dosežkov. Struktura elementov, ki predstavljajo izhodišča mer-
jenja znotraj vprašalnikov, je predstavljena v tabeli, ki sledi.
Konceptualni okvir vprašalnikov tudi posebej opredeljuje pogoje, ki v učni situaci-
ji spodbujajo učenje in ki so zajeti znotraj vprašanj, ki merijo dejavnike kakovostnega uč-
nega procesa:
- zavedanje zahtevnosti učne situacije ter zavedanje potrebe po aktivnem reše-
vanju problema, zaznavanje učnih zahtev kot izziva;
- motiviranost in volja za reševanje zastavljenih nalog;
- povezovanje dane naloge s poprejšnjim znanjem, navadami in razpoložljivimi
spretnostmi;
- kognitivne operacije na različnih taksonomskih ravneh (od memoriranja do
kompleksnejših miselnih procesov);
35
